Kot Bridle pravi sam, je tako aktivist kot umetnik, upa pa, da bo njegovo delo pod vprašaj postavilo slepo odvisnost od tehnoloških sistemov, ki so v rabi vsak dan. Foto: Reuters
Kot Bridle pravi sam, je tako aktivist kot umetnik, upa pa, da bo njegovo delo pod vprašaj postavilo slepo odvisnost od tehnoloških sistemov, ki so v rabi vsak dan. Foto: Reuters
V seriji Fraunhofer Lines Bridle uporablja poudarke barv in senc, ki jih kombinira z izseki cenzuriranih vladnih poročil, denimo o poročilu ameriškega senata o domnevnem mučenju zapornikov v Guantanamu. Na ta način skuša umetnik raziskati konfliktni odnos med državnim aparatom in žvižgači. Foto: Reuters
Razstavo lahko v Berlinu ujamete še do 5. septembra. Foto: Reuters

Še čisto nova berlinska galerija Nome kot eno svojih prvih postavitev gosti Bridlovo razstavo The Glomar Response. V državi, kjer so razkritja nekdanjega uslužbenca NSA-ja Edwarda Snowdna naletela na kolektivno ogorčenje, računajo na dojemljivo občinstvo.

Odgovor, ki ni niti pritrdilen niti odklonilen
34-letni umetnik, ki je letos denimo razstavljal tudi v londonskem muzeju Victoria & Albert, je svojo prvo samostojno nemško razstavo naslovil po frazi iz obdobja hladne vojne: CIA, ki je leta 1975 za dvigovanje potopljene sovjetske podmornice na skrivaj zgradila ogromno reševalno plovilo, je o tem za medije izjavila samo, da ne morejo "niti potrditi niti zanikati" občutljivih informacij, ki so pricurljale do medijev.

Razstava kombinira računalniške grafike, film in kolaže zemljevidov ter zaupnih dokumentov. "Dela simbolizirajo, kako vojaška tehnologija, vohunstvo in nadzor pricurljajo do vseh plasti vsakodnevnega življenja."

Spomin na Stasi še živi
Razstava se je že izkazala za nepričakovano aktualno: ravno v času njenega odprtja je v Nemčiji odjeknila vest, da je državni tožilec zaradi suma izdaje preiskoval novinarje, ki so pisali o državnih načrtih za poostritev nadzora nad spletnimi komunikacijami. Na koncu niso bili obtoženi, a je škandal na dan privlekel nemško občutljivost, ko gre za vprašanja svobode tiska in nadzora - še je namreč živ spomin na nacistični Gestapo in tajno policijo Stasi v povojni Vzhodni Nemčiji.

V seriji Fraunhofer Lines Bridle uporablja poudarke barv in senc, ki jih kombinira z izseki cenzuriranih vladnih poročil, denimo o poročilu ameriškega senata o domnevnem mučenju zapornikov v Guantanamu. Na ta način skuša umetnik raziskati konfliktni odnos med državnim aparatom in žvižgači.

Igra svetlobe in teme
"Gre za politiko luči,"
je prepričan Britanec. "Kdo sme videti kaj, zakaj in kako? Dokumenti se objavljajo, kar je metaforično osvetlitev. Ampak obenem obstajajo vse te temne točke, same redakcije."

Dolga senca brezpilotnega letala
Sicer pa je Bridle svoj pečat pustil še drugje v Berlinu: v centru mesta je pustil obris vojaškega brezpilotnega letala v naravni velikosti z lepilnim trakom. Brezpilotnih letal morda ne vidimo, treba pa jih je napraviti vidna, je poanta inštalacije Drone Shadow. "Tega orožja se drži nekakšen temačen glamur, ampak obenem so tako zelo večpomenska. Ko sem prvič narisal enega v naravni velikosti, se mi je posvetilo, zakaj so tako zanimivi: zaradi svoje dejanske in politične nevidnosti."