Za t. i. terakotno vojsko ste gotovo že slišali: ogromna zbirka glinenih kipov vojakov v naravni velikosti, s katerimi je želel biti pokopan prvi kitajski cesar. V drugem življenju je Čin Ši Hvang (259-210 pr. n. št.) namreč nameraval nadaljevati poslanstvo, ki si ga je zadal v tem: zavojevanje. Odkritje vojščakov - leta 1947 jih je med prekopavanjem svoje njive odkril neki kmet - velja za največje arheološko odkritje 20. stoletja.

Dvajseterica potuje
Arheologi so komajda dobro začeli z delom: v kraljevi grobnici v Šjanu naj bi bilo vsaj osem tisoč vojščakov (razvrščenih v bojno formacijo); doslej so jih odkopali okrog tisoč in niti dva doslej nista bila enaka, pa naj gre za še tako majhne podrobnosti, kot so njihovi čevlji, brki ali poteze obraza. Dvajset primerkov je zdaj pripotovalo v britansko prestolnico, kjer bodo na ogled do aprila prihodnjega leta. V londonskem British Museumu so prejšnji teden odprli razstavo Prvi cesar: Kitajska terakotna armada (The First Emperor: China's Terracotta Army).

Bolj priljubljeni od Tutankamona?
Za razstavo je bilo vnaprej prodanih že okoli 100 tisoč vstopnic, poroča časopis The Times. Razstava tako utegne preseči rekord iz 70. let, ko si je razstavo o Tutankamonu ogledalo kakšnih 1,7 milijona obiskovalcev. Terakotni vojaki so razstavljeni skupaj s približno stotimi drugimi predmeti, vsi eksponati pa tvorijo doslej najpomembnejšo predstavitev obdobja prvega kitajskega cesarja zunaj Kitajske.

Megalomanski osvajalec
"Ta človek je spremenil zgodovino. Ustvaril je Kitajsko, zamisel o Kitajski, najstarejši politični tvorbi, ki je še vedno živa," je ob odprtju razstave povedal direktor muzeja Neil MacGregor. "Bil je eden izmed velikih zgodovinskih vodij, kakršni so bili Aleksander, Cezar in Friderik Veliki, ter med največjimi organizatorji uprave nasploh." Same grobnice kralja, ki je svoj imperij po smrti sklenil vzeti s seboj, arheologi še niso odkopali in nihče ne ve, kaj bodo v njej našli. Izročilo pravi, da pod zemljo celo kraljestvo živi naprej - z rekami iz živega srebra, zvezdami iz dragih kamnov in celo gorami iz ogromnih skal.

Vojaki niso le številke
Terakotna vojska je najlepši primer množične proizvodnje v zgodovini umetnosti - naredilo naj bi jo več kot tisoč mož, med njimi tudi vojni ujetniki in zaporniki, umetniki pa so delali obraze. V Evropi takih produkcijskih sposobnosti niso imeli do srednjega veka; umetnost starih Grkov, Rimljanov ali Egipčanov ni delala tako individualiziranih izrazov obrazov niti za bogove, kaj šele za navadne smrtnike. Čeprav to danes ni več vidno, so bili vojščaki tudi pobarvani.

Ob razstavi bodo pripravili projekcije filmov, pogovore, predavanja, koncerte, delavnice, branja poezije, tečaje kaligrafije in podobno.

Ana Jurc