Med vojno je bilo skupaj s stavbo uničenih tudi 70 odstotkov arhiva in knjižničnega gradiva, ki ga je hranila. Arhitekti iz ljubljanskega studia Kreitmayer so spremljali obnovo od začetka, od leta 1995. Te dni so obsežna dela predstavili tudi slovenski javnosti.

Sarajevo in Ljubljana pobrateni mesti
Arhitektka in soorganizatorka razstave Barbara Kreitmayer je v oddaji NaGlas! poudarila pomembnost tega obnovitvenega projekta: "Ko je bila obnova končana, smo doumeli, da je to dosežek, ki bi ga bilo zares treba pokazati slovenski javnosti, še posebej, ker sta Sarajevo in Ljubljana pobrateni mesti, ter zato ker imamo tudi v Sloveniji zelo pomembne projekte obnove." Dodala je še, da "smo danes velikokrat priče težki izvedbi mnogo preprostejših projektov, tu pa vidimo, kako je mogoče tudi velike projekte kakovostno in uspešno izpeljati."

Za obnovo 12 milijonov evrov
Obnovo Vijećnice je vodil studio Urbing iz Sarajeva na čelu z arhitektom Ferhadom Mulabegovićem, ki je o Vijećnici in njeni obnovi izdal tudi knjigo. Sama obnova je trajala 18 let in stala za Bosno in Hercegovino neverjetnih 12 milijonov evrov. Skupnanapori so združili strokovnjake iz cele regije. Mulabegović je dejal, da gradnjo Vijećnice, kot tudi njeno obnovo, sreča ni vedno spremljala. Največji problem so bila seveda sredstva, ki so bolj kapljala, kot pritekala v proračun projekta: "Ko smo dobili prva sredstva, se je bilo zelo težko odločiti, kaj pravzaprav z njimi početi. Ni jih bilo dovolj niti za začetek obnove, zato smo se odločili, da bomo zgradbo najprej zaščitili pred nadaljnjim propadanjem, kajti štiri sarajevske zime so ruševino še dodatno uničile," je ob odprtju razstave povedal Mulbegović.

Sodelovanje regije
Da bi se obnova kar najbolj verodostojno izvedla, so se povezali z arhivi iz Avstrije, Hrvaške in Srbije, pa tudi s še vedno delujočo tovarno keramike, v kateri so izdelali izvirne keramične ploščice. "Ko smo stopili v stik z madžarsko tovarno keramike, smo izvedeli, da se ne ukvarjajo več z izdelavo keramičnih ploščic, da pa imajo še vedno izvirne načrte za ploščice, ki so bile narejene za mestno hišo v Sarajevu," odkriva Mulabegović.
Ljubljana prvo mesto gostovanja razstave

Ljubljana je prvo evropsko mesto, v katerem razstava gostuje, organizatorji upajo, da gostovanj po Evropi še veliko: "Tak projekt je zelo pomembno pokazati ravno zdaj, ko smo priča groznemu uničevanju svetovne kulturne dediščine. To pa je svetel zgled, kako je volja človeka graditi večja in bo vedno večja kot volja nekaterih za uničevanje," pove Kreitmeyerjeva.

Vijećnica, katere gradnjo nista ustavili niti smrt njenega prvega arhitekta niti sprememba oblasti, preživela pa je tudi dve svetovni vojni, je zdaj v Sarajevu ponovno odprta za javnost. Ta kulturni spomenik, ki predstavlja enega izmed največjih arhitekturnih dosežkov avstro-ogrske monarhije, danes gosti koncerte in razstave.

Na razstavi Sarajevska Vijećnica: gradnja-uničenje-obnova v Ljubljani si poleg načrtov in slik lahko ogledate tudi arhivske videoposnetke. Razstava bo v ljubljanski Mestni hiši odprta do 27. oktobra 2015.