"Ob pogledu na nageljne med ritnicama (referenčni avtor je tu Hieronymus Bosch) bi bilo nemogoče trditi, da kipi Srdića Janežiča ne vsebujejo humorne note, a ta je – v skladu z uporabljenim materialom, tkanino – mehka." Foto: gulag.si

Po lanski razstavi v ljubljanski Mestni hiši, kjer se je začel njun opus Empire stikes back & forward sta umetnika zdaj "udarila" na drugi lokaciji. Poleg ponovnega odpiranja zgodovinskih vprašanj srednjeevropskega prostora – kot je bil opus v izhodišču tudi začrtan – si postavljata tudi jasno vprašanje: kaj ima umetnost s politiko?

Neučinkovitost lokalne politike nasproti globalnemu kapitalu je najverjetneje ena od asociacij ob besedni zvezi nacionalni ponos, ki je problematična prav zaradi svoje izpraznjenosti ali prenabitosti s pomeni. "Je imel nacionalni ponos zgodovinsko gledano združevalno in preživetveno funkcijo; ali v razmišljanjih sodobnega "globalnega" človeka sploh še nastopa; mar ni za samega umetnika nacionalno nekaj kar mora v svojem premišljevanju nujno preseči; in končno, kakšen bi lahko bil slovenski nacionalni ponos?" je v spremnem besedilu zapisala Jana Putrle Srdić.

Dobesedno omehčanje nacionalnih simbolov
Ob nacionalnih simbolih in dokumentih kot so zastava, zemljevidi, nageljni ali ustava lahko posameznik vzpostavi odnos do nacionalnega ponosa ter ga premisli globlje od ironičnega in kritičnega pogleda na trenutno državno politiko.

Kipi iz blaga nadaljujejo Srdić Janežičevo linijo narative in stopajo v polje politične ironije ter s svojimi dodatki kot so kvačkani nageljni in Prešernovi profili celo v šalo. Ker umetnik prihaja iz Kranja, se je odločil v kiparstvu uporabljati tekstil - tudi zaradi bogate zgodovine tamkajšnje tekstilne industrije, kot izdelovalec lutk pa vpeljuje v svoje razstave šivane kipe.

"Ob pogledu na nageljne med ritnicama (referenčni avtor je tu Hieronymus Bosch) bi bilo nemogoče trditi, da kipi Srdića Janežiča ne vsebujejo humorne note, a ta je – v skladu z uporabljenim materialom, tkanino – mehka. V njih je veliko več primarne otroške igrivosti, odrasle umetniške nerodnosti, pa tudi vulgarnosti neposredno prikazanega nasilja - kot jo zahteva resnost situacije. Nacionalni ponos je skratka poljubno prazen označevalec, ki skozi to kar bi moralo stati za njim, pa ne, služi kot barometer današnje politične situacije v Sloveniji," je še zapisala Putrle Srdićeva.

In še kovna stran nacionalnih simbolov
Gorazd Krnc pa se je tematike lotil drugače. Z jekleno zadržanostjo svojih slik na kovinskem nosilcu raziskuje državne simbole: na eni površini zastavo, ki zaseda celotni prostor slike; na drugi relativno beli površini pa lahko vidimo detajle približno dvajsetih različnih zemljevidov slovenskega ozemlja.

Besedna zveza nacionalni ponos vsebuje toliko napetosti, nasprotovanja, ironije, cinizma ali odobravanja, kolikor ga je posameznik pripravljen vanjo vložiti. In kljub znanstvenofantastičnemu naslovu opusa, ki opredeljuje območje medrasnih, torej "vsevesoljnih" in kontinuiranih bitk, ter političnemu naslovu razstave, je agenda teh dveh umetnikov precej presenetljiva: naslov razstave jemljeta neposredno in dobesedno ...