Razstave
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 10 glasov Ocenite to novico!
Jantar - dragulji Baltika v Novem mestu
Del jantarne poti, ki je obale Baltika povezovala s Sredozemskim morjem, je v prazgodovini potekal tudi čez območje današnje Dolenjske, zato so se v Novem mestu (nekoč pomembnim središčem s knežjim sedežem) ohranili številni jantarni izdelki. Foto: Dolenjski muzej
Jantar - dragulji Baltika v Novem mestu
Baltski jantar, surovec iz Zoisove zbirke. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije
Jantar - dragulji Baltika v Novem mestu
Ogrlica iz jantarnih jagod, Medvedjek, G. I -9, 5. st. pr. n. št. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto
Jantar - dragulji Baltika v Novem mestu
Masiven jantarni narebren prstan, plastično okrašen z ležečim psom, 2.-3. st., Zgornja Hajdina. Foto: Pokrajinski muzej Ptuj -Ormož
Jantar - dragulji Baltika v Novem mestu
Razstave bodo v Dolenjskem muzeju na ogled do 30. septembra. Foto: Dolenjski muzej

Dodaj v

Vse o jantarju, dragulju iz Baltika, ki so mu nekoč pripisovali čarovne moči

Poleg treh razstav tudi mednarodna konferenca
20. april 2017 ob 10:24
Novo mesto - MMC RTV SLO/STA

V Novem mestu drevi uradno začenjajo jantarju in evropskim jantarnim potem posvečeno leto. Pomembno surovino bodo skozi prizmo preteklosti in sedanjosti predstavili na treh priložnostnih razstavah, ki predstavljajo tako arheološke najdbe kot sodobno oblikovanje v tej dragoceni okamneli smoli.

Osrednja razstava nosi naslov Jantar - dragulji Baltika v Novem mestu, predstavlja pa jantarne arheološke najdbe na slovenski ravni. Ob tej na ogled postavljajo tudi dve gostujoči razstavi - iz Rusije prihaja Jantarna soba o z jantarjem okrašeni sanktpeterburški sobani, iz Poljske pa postavitev Jantar in oblika o njegovem sodobnem oblikovanju. Z odprtjem razstave bo jantarno leto uradno odprto, dogodka pa se bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Od pozne bronaste dobe do pozne antike
Danes se je začela tudi 4. mednarodna konferenca o evropskih jantarnih poteh, ki jo sicer pripravljajo v San Marinu, zaradi številnih arheoloških jantarnih najdb na novomeškem območju pa so jo letos zaupali Dolenjskemu muzeju. Novomeško prazgodovinsko naselje je namreč stalo na območju tako imenovane jantarne poti, po kateri so to visoko čislano okamnelo smolo z Baltika v Sredozemlje tovorili od pozne bronaste dobe do pozne antike.

Strokovni strokovnjaki izmenjujejo mnenje
Na konferenci, ki je namenjena vabljeni strokovni javnosti, sodeluje letos 46 strokovnjakov iz 14 evropskih držav ter Južne in Severne Amerike. Dvodnevni konferenčni program ponuja domačim in tujim strokovnjakom in raziskovalcem pomembno izmenjavo dognanj, izkušenj in mnenj, medtem ko bo tretji dan namenjen predvsem spoznavanju Novega mesta in arheološke dediščine mesta.

Ob dvodnevni 4. mednarodni konferenci o jantarnih poteh bodo jutri pripravili še 2. mednarodno konferenco mest ob jantarni poti - Turizem na stičišču arheologije in industrije. Namen srečanja je v turističnem povezovanju mest severne in južne Evrope, s poudarkom na povezavi kulturnega in industrijskega turizma. Na konferenci bodo sodelovali predstavniki mest iz Italije, Avstrije, Poljske in Slovaške. Konferenco organizira Mestna občina Novo mesto.

Na novomeškem Glavnem trgu bodo prav tako jutri razstavili tudi večji kos surovega jantarja, v okviru prireditev Jantarnega leta pa bodo med številnimi sicer utečenimi novomeškimi prireditvami odprli še tematsko jantarno pot.

Dragoceni material za nakit
Najpogostejše najdbe jantarja, okamenele smole iglavcev, je v Evropi sicer na območju Baltika. V prazgodovini je šlo predvsem za jantar, najden na površini in morskem obrežju, ob vsej jantarni poti, ki je prečila tudi slovensko območje, pa so z njim trgovali. Posebej dragocen je bil v antiki, ko so mu pripisovali tudi čarovno in zdravilno moč. S svojo medeno barvo je bil tudi priljubljen material za izdelavo nakita. Iz jantarja so izdelane številne ogrlice, ki so jih našli v novomeških prazgodovinskih grobovih, pojavlja pa se tudi v obliki ovnovih glavic, razdelilnikov in drugega okrasja ter kot nakitna obloga.

Številni predmeti prvič na ogled javnosti
Na osrednji razstavi so na ogled predmeti, ki spadajo v čas od 12. stoletja pr. n. št., od koder izvira najstarejši doslej v Sloveniji najden predmet, izdelan iz jantarja, do zatona rimske države. Razstavljenih je skoraj dvesto, vrhunskih jantarnih predmetov iz vse Slovenije, mnogi med njimi so tudi prvič predstavljeni širši javnosti. Posebej zanimive so ogrlice, ki jih sestavljajo jantarne jagode različnih velikosti in oblik.

Razstave, ki bodo na ogled do 30. septembra, bo pospremil tudi priložnostni katalog. Pri postavitvah razstav so sodelovali Narodni muzej Slovenije, pokrajinski muzeji Ptuj - Ormož, Celje in Kočevje, Prirodoslovni muzej Slovenije, novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Arheološki muzeji iz Gdanska in sanktpeterburški Muzej Carsko selo.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo