Frida Kahlo, dejavna članica mehiške Komunistične partije, se je zavzemala tudi za ohranjanje in oživitev tradicinalne mehiške kulture v družbi, ki je iz Evrope skušala uvoziti čim več manierizmov in modnih trendov. Foto: Reuters
Frida Kahlo, dejavna članica mehiške Komunistične partije, se je zavzemala tudi za ohranjanje in oživitev tradicinalne mehiške kulture v družbi, ki je iz Evrope skušala uvoziti čim več manierizmov in modnih trendov. Foto: Reuters
Oktobra 1937 je za t. i. "modno Biblijo", ameriško izdajo revije Vogue, Toni Frissell v svoj objektiv ujel izjemno močno podobo mehiške slikarke. Foto: Vogue
Las apariencias engañan: los vestidos de Frida Kahlo
Prek na prvi pogled tako "površinske" teme, kot je slog oblačenja, skuša razstava seveda raziskovati kompleksni značaj Fride Kahlo, pa tudi vpliv, ki ga je s svojo uporabo tradicionalnih vzorcev imela na sodobno modno industrijo. Foto: Muzej Fride Kahlo
Razstava o Fridi Kahlo v mehiški prestolnici

Pod naslovom Las apariencias engañan: los vestidos de Frida Kahlo (Videz vara: Oblačila Fride Kahlo) konec novembra v Modri hiši (Casa azul), slikarki posvečenem muzeju v Ciudad de Mexicu, vrata odpira razstava, ki jo je pomagala pripraviti kultna modna revija Vogue. Na ogled bodo tako nakit in čevlji kot tudi oblačila, ki se jih še vedno drži vonj umetničinega parfuma in cigaretnega dima. Na več oblačilih so tudi barvni madeži, ki so nastali ob slikanju.

"Bila je izjemno samozavestna. Prepričana je bila, da njena zunanjost odraža njeno notranjost," je o Fridinem občutku za modo povedala Alejandra Lopez, restavratorka v muzeju, kjer bodo razstavo odprli 22. novembra. "S svojim slogom oblačenja je po eni strani zakrivala telesne in duševne šibkosti, obenem pa izražala svoj temperament. Oblačila so bila temeljni kamen v konstruiranju močne osebnosti, ki je tako zelo zaznamovala slikarstvo 20. stoletja."

Frida Kahlo (1907-1954) danes velja za eno najpomembnejših umetnic 20. stoletja. V mladosti se je hudo poškodovala v prometni nesreči z avtobusom, ki jo je za daljša obdobja priklenila na posteljo. Slikati je začela šele po svoji nesreči, pogosta tema njenega dela pa so upodobitve lastnega telesa, ki ga uničuje in krivi bolečina. Trpela je tudi za posledicami otroške paralize, zaradi katere je ena od njenih nog zakrnela v rasti, podpirati jo je morala s podloženim čevljem, ki ga je okrasila sama. Z dolgimi krili ter bluzami je umetnica poleg noge skrivala tudi steznik, ki ga je nosila zaradi bolečin v križu.
Zavestno je v svoje obleke vpletla tudi tradicionalne vezenine in srebrnino; na ta način je poudarila svojo mehinško dentiteto, ki se jo je v takratni, v evropsko modo zaljubljeni družbi, rado potiskalo na stranski tir (obenem pa je ugodila Diegu, ki je imel tradicionalne mehiške oprave menda nadvse rad). "Tradicionalno oblačilo (šp. traje de tehuana) ne simbolizira samo mehiške ženske, ampak tudi močno žensko - na območju ožine Tehuantepec namreč vlada matriarhat," opozarja uredica latinskoameriške izdaje Voguea, Kelly Talens. "Frida ni izoblikovala samo svojega osebnega sloga, ampak je simbolizirala smernice, ki so pozneje vplivale na svetovne modne smernice in velikane, kakršna sta Riccardo Tisci (Givenchy) in Rei Kawakubo (Comme des Garcons)."

Garderoba, ki je bila pod ključem pol stoletja
Po Fridini smrti leta 1954 se je njen mož - to je bil seveda takrat še slavnejši slikar, zgoraj omenjeni Diego Rivera - odločil, naj se pokojničine obleke za 15 let spravijo pod ključ. Sam je umrl že tri leta pozneje, za njegovo zapuščino pa je od tedaj skrbela zbirateljica Dolores Olmedo, ki pa javnosti ni dovolila dostopa do arhiva, v katerem so bila tako pisma kot tudi obleke, nakit in fotografije. Arhiv je dostopen šele od njene smrti, t.j. od leta 2004 dalje.

Razstava o Fridi Kahlo v mehiški prestolnici