Tako nekako odnos med umetnikoma v Warholovi biografiji opisuje njegov dolgoletni studijski asistent Ronny Cutrone; natančnejši pogled v umetniške sadove tega prijateljstva pa nam bo od oktobra dalje na dunajskem razstavišču Kunstforum ponudila razstava Warhol/Basquiat.

Andy Warhol in Jean-Michel Basquiat sta v letih 1984 in 1985 ustvarila celo serijo skupnih del. Stvaritve dveh tako različnih umetnikov zaznamuje zelo komplementaren jezik, ki združuje Warholov emblematski in zgoščen rokopis ter Basquiatovo neposredno divjost.

Ob skupnih delih pa bo na Dunaju mogoče videti tudi samostojna dela obeh umetnikov. Warhol bo predstavljen z deli, ki jih je ustvarjal vzporedno s svojim sodelovanjem z Basquiatom: tedaj so nastajale predvsem slike v črno-beli tehniki, ki močno spominjajo na Warholovo pionirsko fazo poparta v 60. letih, ko je umetnik motive jemal iz potrošniškega sveta. (Tudi reprezentativna dela iz tega obdobja na razstavi ne bodo manjkala.)

Malo pred Warholovo smrtjo sta se njuni poti razšli
Sodelovanje z Basquiatom je bilo za Warhola ključnega pomena: vrnil se je k slikanju s čopičem, kot je to počel okrog leta 1961. Umetnika sta postala tudi tesna prijatelja: podnevi sta slikala, ponoči pa hodila v klube. Končalo se je okrog leta 1985, ko so recenzenti njune skupne razstave Basquiata okrcali, češ da je postal Warholova maskota in da mu to škoduje. Mlajši umetnik je zato njuno vez pretrgal, kar je Warhola globoko prizadelo.

"Črnega Picassa", kot so rekli Jean-Michelu Basquiatu (1960-1988), se še četrt stoletja po smrti drži avra skrivnostnosti. Bil je eden redkih umetnikov, ki se mu je z obrobja alternativne umetnosti (bil je grafitar) uspelo povzdigniti med velika imena 20. stoletja. Čeprav ni dočakal niti trideset let (leta 1988 je umrl zaradi prevelikega odmerka heroina) in je ustvarjal le deset let, je še danes nekakšna poosebitev newyorške umetniške scene osemdesetih let in eden izmed tistih umetnikov, ki so del skupne kulturne podzavesti.

Tudi Basquiat bo na Dunaju predstavljen z nekaterimi najpomembnejšimi deli, ki so nastala v obdobju med letoma 1981 in 1986. Če je bilo v njegovih zgodnejših delih še vedno čutiti odzven grafitarstva, pa so slike s sredine 80. let zelo detajlno strukturirane.