Zasedba Pella raziskuje slovensko in makedonsko ljudsko pesem in ji daje sodobno obliko. Foto: Matevž Paternoster/MGML
Zasedba Pella raziskuje slovensko in makedonsko ljudsko pesem in ji daje sodobno obliko. Foto: Matevž Paternoster/MGML

Naključni opazovalec bi lahko napačno sklepal, da so predmeti, predvsem tekstil in posodje z 'etno' poreklom, najpomembnejši v življenju 'naših' Makedoncev. Seveda to ne drži. V pogovorih se je izkazalo celo nasprotno. Imajo pa posebno mesto, tudi če so shranjeni v omarah in v vsakdanjem življenju več ne opravljajo svoje funkcije. So nekakšen talisman ali amulet, ki lastnikom zagotavlja občutek povezanosti z domom in radostjo ter hkrati bolečino ločenosti.

Janja Rebolj, vodja projekta
Zoran Garevski z modeli, oblečenimi v njegove kreacije na temo Prihod, ki združujejo tradicionalno in sodobno. Foto: Matevž Paternoster/MGML
Ena od kreacij Zorana Garevskega, predstavljenih na odprtju. Foto: Matevž Paternoster/MGML

V okviru projekta Muzeji povezujemo od leta 2007 v Mestnem muzeju Ljubljana na različne načine in skozi različne poglede predstavljajo pestrost slovenske prestolnice. Začeli so z raziskovanjem verskih prepričanj in do zdaj predstavili šest verskih skupnosti, ki delujejo v Ljubljani: judovsko, bah'aisko, adventistično, islamsko, budistično in Duhovno skupnost Oriš, energij narave. V letu 2011 pa predstavljajo dve narodni skupnosti: aprila se tako predstavlja makedonska, oktobra pa pride na vrsto arabska skupnost.

S predstavitvijo makedonske skupnosti dodajajo nov, živ obraz k Obrazom Ljubljane, stalni postavitvi Mestnega muzeja Ljubljana. Projekt vodi misel, da spoznavanje različnosti povečuje medsebojno razumevanje in spoštovanje ter vodi v sinergijo in ustvarjalno sožitje.

Vodja projekta Janja Rebolj, muzejska svetovalka, odgovorna za andragoške programe v Mestnem muzeju Ljubljana, je o predstavitvi makedonske skupnosti povedala: "Projekt Muzeji povezujemo je priložnost, da v muzeju zbiramo in zapisujemo nove zgodbe, neotipljivo dediščino trenutka ter dokumentiramo zbrane predmete. Tokrat smo za ogrodje predstavitve izbrali društveno organiziranost Makedoncev v Sloveniji, seveda pa se vsi Makedonci pri nas ne družijo v teh društvih. Tudi vsi svojega makedonskega porekla ne doživljajo skozi prizme, ki so predstavljene na razstavi. Naključni opazovalec bi lahko napačno sklepal, da so predmeti, predvsem tekstil in posodje z 'etno' poreklom, najpomembnejši v življenju 'naših' Makedoncev. Seveda to ne drži. V pogovorih se je izkazalo celo nasprotno. Imajo pa posebno mesto, tudi če so shranjeni v omarah in v vsakdanjem življenju več ne opravljajo svoje funkcije. So nekakšen talisman ali amulet, ki lastnikom zagotavlja občutek povezanosti z domom in radostjo ter hkrati bolečino ločenosti."

Več podrobnosti o razstavi in spremljevalnem programu najdete tukaj.
Na razstavi je makedonska skupnost, ki soustvarja življenje v Ljubljani in Sloveniji, predstavljena na različne načine. Tako bodo obiskovalci izvedeli več o splošnih podatkih o makedonski skupnosti in o makedonskih društvih, ki so sodelovala pri pripravi razstave. Predstavljeni bodo osebni predmeti in citati, vezani na prihod v novo domovino - Slovenijo; o bolečini slovesa, vzhičenosti in pričakovanju novega (dela, študija, ljubezni … prihodnosti). Izvedeli bodo tudi, kakšne navade nas delajo drugačne; npr. zlatnik kot tipično darilo ob rojstvu otroka, praznična hrana, poroka …

V sklopu Njihove zgodbe bogatijo naše zgodbe bodo predstavljeni nekateri v Sloveniji znani Makedonci: med njimi košarkar Vlado Ilievski, glasbenik Ljuben Dimkaroski, ki je znan po igranju piščali iz Divjih bab, slikar Todorče Atanasov in modni oblikovalec Zoran Garevski.

Sedem kreacij Zorana Garevskega
Slednji je posebej za to razstavo pripravil sedem kreacij na temo Prihod, del pa jih bo po končani razstavi podaril Mestnemu muzeju Ljubljana. Pri tem je Garevski povedal, da "štiri ženska in tri moška oblačila komunicirajo metamorfozo kulture (tekstil, vzorci, barve, kroji) in časa (tradicionalno makedonsko, sodobno metropolitansko) ter nebesedno govorijo o povezanosti obeh domovin in "obeh osebnih časov" - "tistega tam in tega tukaj". Pred našimi očmi se oba združita v novo kakovost. Na odprtju jo bodo obiskovalci doživeli v živo in v povezavi z zvokom – spet v povezanosti tradicionalnega in sodobnega ter v sodelovanju dveh različnih izkušenj "makedonskega v Sloveniji".

Posebnost projekta Muzeji povezujemo je medgeneracijsko povezovanje, saj pri projektu sodeluje skupina študentov študijske skupine Muzej od blizu, ki deluje v okviru Mestnega muzeja Ljubljana. Tokrat je pri pripravi razstave sodelovalo 13 študentk, ki bodo svojo izkušnjo delile z obiskovalci. Na razstavi bo tako ves čas navzoča vsaj ena članica skupine, ki obiskovalcem osebno ponudi še dodatne informacije o razstavi, programih in sami skupnosti, ki jih je muzej pridobil v času nastajanja projekta.

Naključni opazovalec bi lahko napačno sklepal, da so predmeti, predvsem tekstil in posodje z 'etno' poreklom, najpomembnejši v življenju 'naših' Makedoncev. Seveda to ne drži. V pogovorih se je izkazalo celo nasprotno. Imajo pa posebno mesto, tudi če so shranjeni v omarah in v vsakdanjem življenju več ne opravljajo svoje funkcije. So nekakšen talisman ali amulet, ki lastnikom zagotavlja občutek povezanosti z domom in radostjo ter hkrati bolečino ločenosti.

Janja Rebolj, vodja projekta