Eden najopaznejših eksponatov na razstavi je t. i. The Resin Lady (Gospa iz smole); premožna ženska, ki jo je smrt ujela v kleti njene vile v Pompejih. Poleg nje je razstavljen njen nakit: zlata zapestnica, prstan in broška, ki jo je nosila v laseh. Foto: EPA
Eden najopaznejših eksponatov na razstavi je t. i. The Resin Lady (Gospa iz smole); premožna ženska, ki jo je smrt ujela v kleti njene vile v Pompejih. Poleg nje je razstavljen njen nakit: zlata zapestnica, prstan in broška, ki jo je nosila v laseh. Foto: EPA
Verjeli ali ne: to je dejanski hlebec kruha iz prvega stoletja našega štetja, ki se je ohranil v vulkanskem pepelu. Foto: EPA
Otrok v sključeni drži - verjetno zato, ker so se njegove vezi in sklepi zaradi silne vročine skrčili. Foto: EPA
V Pompejih je ob izbruhu Vezuva živelo približno 15 tisoč ljudi; arheologi so pod pepelom našteli samo približno deset odstotkov populacije. Številni so zbežali, a pri tem za seboj pustili večino tistega, kar je bilo zanje najbolj dragoceno. Foto: EPA

Za razstavo o Pompejih in Herkulaneju, ki jo bodo v Britanskem muzeju (British Museum) odprli jutri, so že vnaprej prodali 50.000 vstopnic. To je najvišje število vnaprej prodanih vstopnic, kar jih v britanskih muzejih beležijo v zadnjih petih letih, poroča The Guardian (in skoraj dvakrat toliko kot dosedanji rekorder: razstava Hadrijan: Imperij in konflikt je leta 2008 v predprodaji prodala dobrih 24 tisoč vstopnic.)

Vseeno pa bo nova razstava težko dosegla uspeh največje uspešnice, kar jih je British Museum kdaj gostil v svojih prostorih: slovite kitajske vojščake iz terakote, ki so jih na ogled postavili leta 2007, si je ogledalo 150 tisoč ljudi.

Manj je več
Razstava je obenem naletela tudi na zelo dobre ocene kritikov. "Zakaj da ta čudovita pripoved o tragediji, ki je leta 79 pokopala Pompeje in Herkulanej, človeku toliko misliti?," se sprašuje umetnostni kritik časnika The Independent. "Zato, ker je sklenila na tih, natančen in nepretiran način našo pozornost usmeriti na zgodbe vsakdana, ki se končajo z dramatično predstavitvijo odlitkov teles tistih, ki so v katastrofi umrli. Največji dosežek razstave je njen tempo. Isto zgodbo bi se prav lahko dalo od samega začetka povedati na glasen in vsiljiv način in jo pospremiti s trpečimi kriki groze. Namesto tega so v British Museumu sklenili s peklensko zgodbo ustvariti nekaj precej bolj inteligentnega in izzivalnega."

Rimljani smo mi
"Ne boste si mogli kaj, da po ogledu te razstave ne bi imeli radi Rimljanov," piše The Guardian. "Nastavljajo nam tako zelo intimno zrcalo. Razlog, da nas Pompeji in Herkulanej še vedno fascinirajo, ni samo to, da se je ves svet ohranil v trenutku množičnega iztrebljenja, ampak tudi to, kako zelo njihov svet odseva našega. S pomočjo suženjstva in hidravličnega sistema so Rimljani živeli kot moderni ljudje, obdani s potrošniškimi dobrinami in genialnimi pripomočki v službi udobja."

Razstava, ki bo odprta do 29. septembra, bo obiskovalce popeljala na ulice, v salone in v spalnice dveh antičnih rimskih mest - Pompejev in Herkulaneja, ki sta nekdaj cveteli v Neapeljskem zalivu. Mesti je uničil izbruh Vezuva leta 79, ki ju je pokril z debelo plastjo vulkanskega pepela.

Eksponate - na ogled jih bo okrog 250 - je za razstavo posodila Italija. Ti so zelo različni, od mozaikov in slik do mavčnih odlitkov pokojnikov in lesene otroške posteljice, ki so se ohranili pod pepelom.

Razstava, ki bo na ogled od marca, bo po štirih desetletjih prva muzejska predstavitev Pompejev v Veliki Britaniji.