Na 9. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije so za najboljšo lutkovno predstavo zadnjih dveh sezon izbrali uprizoritev Medved in mali Lutkovnega gledališča Ljubljana. Foto: Urška Boljkovac
Na 9. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije so za najboljšo lutkovno predstavo zadnjih dveh sezon izbrali uprizoritev Medved in mali Lutkovnega gledališča Ljubljana. Foto: Urška Boljkovac
Kaj pa če ...
Nagrado za najboljšo režijo so podelili Marku Bulcu za uprizoritev Kaj pa če ... v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor. Foto: Boštjan Lah
O dečku in pingvinu
Za najboljšo animacijo in igro so ovenčali Miho Bezeljak za vloge v predstavah Čuk na palici ter O dečku in pingvinu. Foto: Boštjan Lah

Na 9. lutkarskem bienalu, ki se je končal v soboto zvečer v Mariboru, je nagrado za animacijo po presoji strokovne žirije prejela Maja Kunšič za vlogo račka v uprizoritvi Medved in mali v režiji Ivane Djilas, nagrado za animacijo in igro pa Miha Bezeljak za vloge v predstavah Čuk na palici ter O dečku in pingvinu.

Nagrado za celostno likovno podobo v uprizoritvi Medved in mali je prejela Donna Wilson, Nebojša Pop Tasić pa posebno nagrado za igrivo uporabo jezika v besedilu iz uprizoritve Kaj pa če ...

Posebna nagrada za sozvočje glasbe z drugimi uprizoritvenimi elementi je šla uprizoritvi Čuk na palici v produkciji Kulturnega zavoda Kult, Nike Bezeljak in Laure Zafred. Posebna nagrada za lutkovni pristop in domišljeno likovno podobo pa Andreju Štularju za uprizoritev zgodbe Bežimo, svet se podira v produkciji Pripovedovalskega varieteja, Stripburgerja in Foruma Ljubljana. Podelili so tudi posebno nagrado po presoji žirije za relevantnost kolektivne uprizoritvene geste, in sicer predstavi Kaj pa če ... v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor.

Stanje sodobnega lutkarstva pri nas
Žirija bienala ugotavlja, da lutkovno mišljenje, obravnavane teme, likovni pristopi in raznolike uprizoritvene strategije, ki so jih lahko zaznali v devetih predstavah tekmovalnega programa, na svojevrsten način pričajo o stanju sodobnega lutkarstva v Sloveniji. "Skoraj vsaka izmed predstav je neizprosno razpirala vprašanja razumevanja sodobnega slovenskega lutkarstva, relevantnosti izbranih uprizoritvenih strategij in predvsem umetniškega smotra posameznih predstav," je zapisala v poročilu žirija, ki so jo sestavljale Morana Dolenc, Nika Leskovšek in Tina Grabnar.

Še Klemenčičeva nagrado in Pengovovi listine
Na zadnji dan bienala so podelili še Klemenčičevo nagrado in Pengovove listine, ki jih podeljuje slovenska sekcija mednarodnega združenja lutkarjev (Unima). Nagrado Milana Klemenčiča za življenjsko delo je prejel lutkovni ustvarjalec, režiser, pedagog in esejist Edi Majaron, Pengovovo listino pa Barbara Stupica, Ajda Rooss in Nadja Ocepek za postavitev slovenskega Lutkovnega muzeja na Ljubljanskem gradu.

Definicija lutkovnega v lutkovnem gledališču
Vprašanje, ki se je skozi bienale vedno znova pojavljalo, je definicija lutkovnega v lutkovnem gledališču. "Ob pojavu sodobnih lutkovnih praks in drugačnih uprizoritvenih pristopov, ki smo jih zaznali tudi in predvsem v spremljevalnem programu, imamo v žiriji občutek, da bi pojem lutkovnega potreboval redefinicijo. Veseli smo, ker so nekatere izmed uprizoritev pogumno naslavljale to vprašanje in preizpraševale okvire ustaljenega," je ob koncu bienala še sporočila žirija.

Na festivalu, ki ga prirejata Ustanova lutkovnih ustvarjalcev in Lutkovno gledališče Maribor, je bilo izvedenih devet tekmovalnih in tri spremljevalne predstave po izboru selektorice Olge Vujović.