Kako nepredstavljivo hitro lahko izguba doma doleti vsakogar izmed nas, tudi ljudi, ki so vse življenje delali, smo že pred časom opozorili na primeru starejšega para, ki kljub temu, da imata skupaj več kot 60 let delovne dobe, da sta oba zelo bolna, da se nikoli nista ne brezglavo zakreditirala ne zapravljala, te dni čakata le še sodne cenilce, da naredijo končno oceno vrednosti stanovanja. To bo nato še letos končalo na dražbi.

"367 evrov dobim, mož pa ni upravičen do ničesar, čeprav ima več kot 33 let delovne dobe. Zbolel je, je težek srčni bolnik in ima tako hudo sladkorno bolezen, da si petkrat na dan daje inzulin. Jaz se že sedem let bojujem z rakom na dojki, izvidi spet niso dobri ... Ko sem zbolela, nisem imela denarja za dodatno zavarovanje, zato sem z onkologije šla najprej na Karitas, da so mi dali kakšne protibolečinske tablete. Mož bi moral zdaj jesti zdravo, a jeva večinoma hrano dobrodelnih organizacij: riž, testenine brez vsega. Solata bi bila že luksuz. Na dan lahko za vse porabiva le tri evre. Ko grem v trgovino, sem vselej v precepu, ali naj kupim pol štruce kruha ali vendarle le četrt. Nimava za nič. Počutim se ponižano in na jok mi gre, ko gledam ljudi, ki si lahko izbirajo izdelke," je povedala.

Čeprav živita na minimumu vsega, ob tako neustrezni prehrani, da tudi zaradi nje sladkorni bolnik vse pogosteje pada v inzulinske kome, je s pokojnino nemogoče plačevati sprotne stroške.

"Nimava ničesar, ne avtomobila in nič drugega, kar bi povzročalo stroške. Čeprav imava majhno stanovanje, imava le v najhujši zimi odprt en radiator in pogosto naju zebe. Stroški ogrevanja pozimi presežejo 100 evrov, tu so še elektrika in skupni obratovalni stroški bloka. Nemogoče je vse to plačati z eno samo pokojnino ... Tudi rubili so nama že, odnesli so stvari, ki sva jih kupovala skozi življenje, tudi mizo in stole. Z rubežem ne odnesejo le stvari, ki jih imaš rad, odnesejo tudi dostojanstvo," še dodaja obupana upokojenka.

Zaradi stroškov obnove pročelja ob edini dom
Nato pa je sledila še odločitev sveta stanovalcev bloka, da na stavbi naredijo novo pročelje. Ker nista vedela, da lahko kot socialno ogrožena dobita posebno subvencijo, morata plačati celoten znesek. In tako so se zvrstile izvršbe na še edino stvar, ki jo imata, na stanovanje: "Vse sva poskusila, na vsaka vrata potrkala, da bi nama kdo lahko pomagal, vendar pomoči ni bilo. Vse, kar sva dosegla, je to, da so nama za leto dni prestavili začetek dražbe, a v tem času nisva mogla poplačati dolga, ki je z začetnih 2.700 evrov zaradi sodnih stroškov šel v višave. Moratorij se izteka, kmalu sva lahko že na cesti. Nič ne moreva, nimava s čim plačati, nimava kam iti, posebno ker so cene pri nas tako nizke, da bo le malo ostalo od kupnine. Ali ni žalostno, da lahko človek izgubi stanovanje zato, ker res ni mogel plačati niti sprotnih stroškov? Zakaj je to dovoljeno, kje živimo, v Sloveniji?" se sprašuje obupana sogovornica.

Društvo Žvižgač zbira donacije za starejši par
Celoten pravosodni, pa tudi socialni sistem v Sloveniji sta urejena tako, da je upnik popoln vladar nad izvršnim postopkom, ne glede na to, da zaradi razmeroma nizkega zneska ostaneta brezdomna dva starejša, zelo bolna človeka. In ker so sodni mlini izvršilni postopek, hkrati pa dve človeški usodi zmleli že skoraj do konca in bo stanovanje kmalu na dražbi, so se v mariborskem humanitarnem društvu Žvižgač odločili, da zbirajo donacije, s katerimi bi temu paru ohranili vsaj dom.

Vse informacije o tem, kam je, če to želite, mogoče nakazati pomoč, da bosta morda res v zadnjem hipu ohranila vsaj stanovanje, najdete tudi na naši spletni strani in na našem profilu na Facebooku.