Bolniki naj sledijo navodilom zdravnika in prosijo za pojasnila o jemanju antibiotikov
Zdravljenje z antibiotiki in odpornost bakterij na nekatere antibiotike
Objavljeno: 26. december 2017 ob 13:25
Ljubljana - MMC RTV SLO

       V Sloveniji smo porabo antibiotikov, predpisanih na recept, ustalili v lanskem letu, tako da je celo nekoliko nižja kot leta prej, saj smo med prvo četrtino evropskih držav, ki antibiotike najmanj predpisujejo. V bolnišnicah je poraba nekoliko večja, vendar smo jo tudi tam zmanjšali. Nam pa naraščajo nekatere vrste odpornosti na antibiotike, medtem ko so se druge zmanjšale. Omejili smo predpisovanje določenih vrst antibiotikov na recept, kar zdravniki upoštevajo.       

Bakterije, ki so odporne proti antibiotikom zadnje obrambne linije, to so karbapenemi in kolistin, se zelo hitro širijo, zato je nujno, da oblikovalci zdravstvene politike čim prej sprejmejo ukrepe za njihovo zaustavitev, opozarjajo na NIJZ-ju.

Trenutno ni na voljo še nobenih drugih snovi za razvoj novih antibiotikov, niti ne kaže, da v prihodnosti bodo. Če so bolniki okuženo z bakterijo, odporno na antibiotike, to lahko privede do zdravstvenih zapletov in smrti zaradi okužbe. Na NIJZ-ju poudarjajo, da smo za odgovorno ravnanje z antibiotiki odgovorni vsi, saj le odgovorna uporaba lahko prepreči širjenje odpornih bakterij in ohrani učinkovitost antibiotikov.

Varna in preudarna raba antibiotikov
Za varno in preudarno uporabo antibiotikov morajo bolniki »upoštevati navodila zdravnikov, kar je bistveno. Pomembno je tudi opolnomočenje, da bolniki v bolnišnicah in zdravstvenih domovih vprašajo zdravnika po razlagi, zakaj in kateri antibiotik jim je predpisal ter koliko časa ga morajo jemati. Slediti morajo zdravnikovim navodilom in ne spreminjati terapije brez posveta z zdravnikom,« je pojasnila prof. dr. Bojana Beović, dr. med., infektologinja z Infekcijske klinike UKC Ljubljana.

Nekateri bolniki uporabljajo antibiotike v napačne namene, na primer proti virusnima obolenjema, kot sta gripa in prehlad. Antibiotiki delujejo tako, da bakterije ubijejo ali preprečijo njihovo rast. Lahko delujejo proti eni ali več bakterijskim vrstam, zato ni vsak primeren za vse vrste okužb. Ravno tako antibiotikov ne jemljite za znižanje telesne temperature ali lajšanje simptomov virusnih okužb dihal, so zapisali na NIJZ-ju. Upoštevajte zdravnikova navodila glede jemanja, zato predpisanega odmerka ne povečajte in zdravljenja ne skrajšajte po lastni presoji.

V letošnjem letu je uporaba antibiotikov manjša v primerjavi s prejšnjimi leti
"V Sloveniji smo porabo antibiotikov, predpisanih na recept, ustalili v lanskem letu, tako da je celo nekoliko nižja kot leta prej, saj smo med prvo četrtino evropskih držav, ki antibiotike najmanj predpisujejo. V bolnišnicah je poraba nekoliko večja, vendar smo jo tudi tam zmanjšali. Nam pa naraščajo nekatere vrste odpornosti na antibiotike, medtem ko so se druge zmanjšale. Omejili smo predpisovanje določenih vrst antibiotikov na recept, kar zdravniki upoštevajo," je povedala Beovićeva.

Če bi želeli zmanjšati porabo, bi morali zmanjšati odpornost antibiotikov na bakterije, na primer Nizozemci še vedno predpišejo 40 % manj antibiotikov na recept kot Slovenci. Podobno razmerje imajo tudi v bolnišnicah.

Nevarne so bakterije, ki povzročajo okužbe sečil
Nekatere bakterije lahko postanejo odporne tudi zaradi genetskih sprememb, saj kljub prisotnosti antibiotikov preživijo in se razvijajo naprej. "V Sloveniji je proti antibiotikom poleg drugih bakterij odporna tudi MRSA. Tu je prišlo do pomembnega izboljšanja, saj je bil pred 15 leti delež odpornosti bakterij 20 %, zdaj se je zmanjšal za polovico. Problematične so tudi bakterije, ki povzročajo okužbe sečil zunaj bolnišnic. Tu imamo posamezne primere bolnikov z vnetjem mehurja, ki jih ne moremo več zdraviti s tabletami, ampak morajo priti v bolnišnico, čeprav gre za preprosto bolezen."

Če so bakterije odporne proti izbranim antibiotikom, mora zdravnik izbrati druge, kar podaljša zdravljenje in lahko povzroči zaplete, vključno s smrtjo. "Drugi antibiotiki so lahko manj učinkoviti, imajo več neželenih učinkov, poleg naštetega pa za odpornost pogosto izvemo šele po ugotovitvi, da antibiotik ni učinkovit," je pojasnila Beovićeva. Ravno tako takšni bolniki potrebujejo več pozornosti in nege.

Najbolj ogroženi so starejši ljudje in otroci
"Najbolj ogroženi so v primeru odpornosti bakterij proti antibiotikom otroci in starejši ljudje, saj otroci še nimajo dobro razvitega imunskega sistema, starejši pa imajo slabšega. Bolniki so zaradi slabše odpornosti bolj občutljivi za okužbe z odporno bakterijo. Medtem ko se odpornost bakterij proti antibiotikom lahko razvije pri tistih, ki zaradi določene bolezni jemljejo antibiotike pogosteje. Večje tveganje je tudi pri ljudeh, ki so pogosto v bolnišnicah, in lahko pridejo v stik z obstoječimi odpornimi bakterijami. Za bolnike, ki imajo različne vrste hudih bolezni in zahtevnih zdravljenj (rak, kirurški posegi), je to lahko usodno," je pojasnila Beovićeva.

Ukrepi za manjšo uporabo antibiotikov
Antibiotike jemljite samo takrat, ko je potrebno, in tiste, ki vam jih je predpisal zdravnik. Ne uporabljajte ostankov zdravil ali antibiotikov, ampak jih vrnite v lekarno. Beovićeva opozarja, da je med najpomembnejšimi ukrepi za zmanjšanje prenosov odpornih bakterij higiena rok in cepljenje proti nekaterim boleznim. Na primer v obdobju razsajanja gripe je velika verjetnost, da pridejo starejši ljudje v bolnišnico in zaradi zdravljenja samega ali stika z drugimi bolniki dobijo odporne bakterije, je pojasnila.

Bojana Lekše
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.