Nataša Bučar Draksler povezuje lastnike neobdelanih površin in tiste, ki bi zemljo radi obdelovali. Navdušenje nad vrtnarjenjem namreč v zadnjem času raste, nekatere v odločitev za vrtiček morda prisili tudi draga hrana iz trgovine. "Če imaš znanje, ni potrebno veliko truda," pove o ekološkem vrtnarjenju. Vsak najemnik se v okviru projekta Pridelaj.si udeleži brezplačnega tečaja osnov ekopridelave, strokovnjaki pa so z nasveti ves čas na voljo tudi prek elektronske pošte. Bučarjeva pravi, da so se v pretekli sezoni začetniki hitro učili od tistih izkušenejših na sosednjih gredicah. "Ljudje tudi veliko guglajo … Prav zanimivo je bilo videti, kako je na gredicah popolnih začetnikov poleti tukaj rasla džungla."


Vrt naj ne bo izčiščen, bolje bo obrodil
Ob sprehodu med gredicami v Savljah je bilo kljub decembrski meglici in nizki temperaturi na obdelanih površinah mogoče videti obilje zelenjave. "Ta še ni imel časa, da bi pobral pridelke," nas je ob pogledu na bujno zelenje opozorila sogovornica. Z lastnim radičem, motovilecem, ohrovtom, zeljem, špinačo in repo si bodo najemniki gredic te dni še lahko postregli.

V okviru mreže ekovrtičkov Pridelaj.si je mogoče najeti gredice na več lokacijah po Ljubljani. Vsak vrtiček sestavljajo štiri gredice, prostor za zelišča in robidovje. Skrivnost uspešnega pridelovanja pa je kolobarjenje. "V prvo gredico posadimo plodovke - krompir, paradižnike, velike kapusnice. Prva se zelo pognoji, druga se gnoji s kompostom, tretja nič, na zadnji pa rastejo česen in jagode, zelišča. Naslednje leto gredice zamaknemo. Tisto, kar smo sejali v prvo gredico, posadimo v četrto."

"Ena rastlina počrpa iz zemlje določene snovi, nekatere doda in privlači določene bolezni. Če rastlin ne zamenjamo, imamo naslednje leto na gredici pravo gojišče za iste bolezni," je o principih ekovrtnarjenja, kjer ne uporabljajo škropiv, še povedala Nataša Bučar. Priporočila je tudi uporabo zastirke in odsvetovala vsakodnevno zalivanje vrta. Zadostovalo naj bi že, če vrt vzdržujemo enkrat tedensko. "Gospa, ki ima ta vrt, je imela res malo časa. Ne vem, če je prišla enkrat tedensko. Zalivala je manj in imela vsega več kot ostali. Raje zalivajmo enkrat tedensko in takrat veliko. Če zalivamo prevečkrat, rastlina ne bo naredila velikih korenin in se ne bo potrudila."

Nakupujemo veliko in nezdravo, potem pa vsega ne moremo pojesti
V Savljah smo srečali tudi upokojenko, 72-letno Ivanko Brezigar, ki se je ravno dogovorila za najem vrtička. Tokrat je zemljo najela kot božično darilo svoji vnukinji - sicer vegetarijanki z nekajmesečnim sinkom, ki je doma v bližini. "Že nekaj časa si je želela košček njivice, da si bi sama kaj pridelala. Če ji bo ta košček postal premajhen, pa bova naslednjič najeli večjega."

Gospa Ivanka ima nedaleč od novo najetih gred tudi svoj ekovrtiček. Pravi, da si vso hrano, ki jo zaužije, večinoma pridela kar sama. "V krogu, kjer se gibljem, smo mnenja, da že predolgo živimo v preobilju in preveč potrošniško. Nakupujemo veliko, potem vsega ne moremo pojesti in po poteku roka zavržemo. Po svetu pa so ljudje lačni. V moji mladosti smo jedli to, kar smo pridelali doma, sadje in zelenjavo ter doma pridelana žita, ki smo jih odnesli v mlin in je potem mama naredila kruh iz polnozrnate moke. To je bila enostavna in preprosta hrana, na žlico, kot rečemo," je še dodala Ivanka, ki se danes sicer prehranjuje kot presnojedka. "Jem počasi, čim bolj preproste obroke, dobro prežvečim, ne jem veliko in samo kadar sem lačna, takrat je hrana še posebej dobra in okusna," je še dodala Ivanka, ki pravi, da mora biti hrana preprosta. Poudarila je tudi, da se premalo sprašujemo o izvoru hrane, ki se znajde na naših krožnikih. "V trgovino praktično ne zahajam, ker sem mnenja, da je predelana hrana z raznimi kemijskimi dodatki nezdrava."

Vračamo se k zemlji
"To je najbolj rentabilna pridelava, glede na to, koliko časa in denarja vložiš, to so raziskovali tudi na mariborski univerzi," je Nataša Bučar še dodala o ekopridelavi. "Med integrirano, konvencionalno in biodinamično pridelavo se je zadnja pokazala kot najefektivnejša, vendar zanjo potrebuješ zelo veliko znanja. Pri ekološkem pridelovanju pa prav tako sodeluješ z naravo in ne potrebuješ dragih pripravkov, da bi rastline uspevale." Opaža, da se ljudje v zadnjem času vračajo nazaj k zemlji. "Za nekatere je to normalno, da imaš domačo zelenjavo, sploh za tiste, ki prihajajo s podeželja. Tudi ko imajo starejši spet več časa, se odločijo za vrt."

Sama obdeluje tudi večjo površino v Beli krajini, kjer so kmetovali njeni predniki. "Začneš z malim, potem pa vidiš, da bi rad pridelal tudi svoj krompir in pšenico, piro," pove o tem, kako te obdelovanje zemlje hitro posrka. Veliko razmišlja o tem, kako se ljudje z leti spreminjamo in imamo drugačne potrebe. Rada bi uresničila še projekt, kjer bi lahko povezala obdelovalne površine, ljudi in kmete iz bolj oddaljenih krajev z meščani, ki bi se brez velikih stroškov radi vrnili k zemlji, čeprav za zdaj le ob koncu tedna.