Mojca Senčar: Raka nisem prebolela, prebolevam ga
Premiera dokumentarnega filma Rak- sprevržena različica našega normalnega jaza
Objavljeno: 4. oktober 2017 ob 06:24
Ljubljana - MMC RTV SLO

Rak dojke
Letno za rakom dojk umre skoraj 400 žensk in pet moških. Foto: MMC RTV SLO
Mojca Senčar
"Statistični podatki kažejo, da si še vedno 50 odstotkov žensk odkrije raka dojk samih. Pregledovanje dojk je pomembno za to, da odkrijemo spremembo, in če traja en mesec, da hitro ukrepamo," je eno od načel, ki jih Mojca Senčar ponavlja že desetletja. Foto: BoBo
       Verjamem, da se mnoge bolnice zatekajo tudi k alternativcem. Kajti ko enkrat gledaš smrti v oči, takrat enostavno izgubiš razsodnost, in storiš vse, da boš ozdravel. Vendar mislim, da je naša medicina tako dobra, da jih lahko mirno zaupamo.       
 Mojca Senčar
Rožnati oktober
Rožnati oktober - mesec ozaveščanja o raku dojke. Med številnimi dejavnostmi bo tudi nedeljska nogometna tekma med Slovenijo in Škotsko. Tekma bo obarvana v rožnato in bo nosila posebno dobrodelno noto. Foto: MMC RTV SLO

Ko zboliš za invazivnim rakom dojk, si pravzaprav ves čas bolnik. Ves čas moraš računati, da se ti lahko bolezen ponovi, pravi Mojca Senčar, ki se z boleznijo bojuje že 37 let.

V Sloveniji za rakom dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, vsako leto zboli 1300 žensk, moških pa približno deset. Letno za rakom dojk umre skoraj 400 žensk in pet moških. Na 2. programu TV Slovenija so predvajali izobraževalno-dokumentarni film Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, v katerem so svoje zgodbe boja z rakom delili Mojca Senčar, Jaka Jakopič in Jože Stopar, vzporedno z osebnimi zgodbami pa nastopajo tudi številni strokovnjaki multidisciplinarnega tima in razložijo pomen kirurškega zdravljenja, radioterapije, sistemskega zdravljenja ter pomen ambulante za onkološko genetsko svetovanje.

Kot je v pogovoru za MMC povedala Senčarjeva, zdravnica in dolgoletna vodja Slovenskega združenja za boj proti raku Europa Donna, ni niti za hip oklevala, ko je dobila povabilo za sodelovanje. "Moja filozofija je, če lahko komu kaj pomagaš, in mislim, da lahko pomagam, zato ker se z rakom bojujem že 37. leto, zato sem čutila dolžnost, da o tem spregovorim pred slovensko javnostjo." Pri filmu so sodelovali tudi njeni bližnji, ki jo "v boju za življenje podpirajo. Ne le da podpirajo mene, ampak tudi moje delo, ki ga spoštujejo, in mi pomagajo."

Izobraževalno-dokumentarni film Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza avtorice Katje Stamboldžioski in režiserke Ite Obersnu si lahko ogledate tudi na dnu prispevka.

Za rakom dojk je zbolela leta 1981 pri 41 letih. Lani decembra se je bolezen vrnila na drugi dojki. "Danes sem brez obeh dojk in se bojujem z metastazami, ki mi jih je povzročil rak prve dojke. Ves čas sem na zdravljenju. Jaz raka nisem prebolela, jaz ga prebolevam," pove brez olepševanja in doda, da je takšno njeno dojemanje bolezni. "Ko zboliš za invazivnim rakom dojk, si pravzaprav ves čas bolnik. Ves čas moraš računati, da se ti lahko bolezen ponovi. Ker ljudje zbolevanjo načeloma v poznejših letih, ne dočakajo metastatske bolezni." Sama je prvič zbolela pri 41. letih, metastaze pa so se ji pojavile po 30 letih. Kot pojasni, mnogo žensk tega ne dočaka, ker so recimo zbolele pozneje, pri 50,60 ali 70 letih. "Sama sem zbolela tako mlada, da sem dočakala metastatsko bolezen, ampak danes lahko povem, da se da tudi z metastatsko boleznijo dolgo in dobro živeti."

Pregledov ni nikoli konec
Po prvem izbruhu bolezni in zdravljenju se je zavedala, da pregledov ne bo nikoli konec, kajti bolezen se lahko ponovi. Od začetka so pregledi pogostejši, potem redkejši, nikoli pa jih ni konec. "Odvisno od tega, kakšne vrste raka si imel od začetka. Sama sem imela pohlevnega raka, če se lahko tako izrazim. Bolezen se mi je ponovila po več kot 30 letih. Vendar pač je tako: rak je rak. Dokler si živ, se ti lahko ponovi."

Pri sumu na bolezen vztrajajte
Rak ne izbira ne starosti ne spola. Kljub vsem kampanjam ozaveščanja je še vedno težava, da si ženske ne pregledujejo dojk, pri mlajših ženskah pa se pojavlja tudi, da njihove sume na bolezen zdravniki prehitro odpravijo. "Pri mlajših bolnicah je tako, da mnogokrat zdravniki ne verjamejo, da so zbolele za rakom dojk, češ da so premlade. Zato je treba ozaveščati ne le mlade ženske, da če nekaj zatipajo, da morajo vztrajati, da se dokaže, ali je nevarno ali ne, ampak je treba opozarjati tudi strokovno javnost. Zakaj to govorim? Danes je veliko zdravnikov, ki niti ne srečajo mlade ženske z rakom dojk v svoji karieri, ker je to res redka bolezen pri mladih. Vendar pa če dobijo takšno žensko, bi morali pomisliti tudi na možnost raka. Kajti ženska, če je ne jemlje resno, izgublja dragoceni čas za začetek zdravljenja."

Vse boljši izidi zdravljenja
Kot je nedavno poročala STA, je vodja državnega programa za obvladovanje raka Branko Zakotnik dejal, da raka dojk z novimi dognanji na področju diagnostike in zdravljenja že zelo uspešno obvladujejo. Konec 80. let prejšnjega stoletja je v petih letih po diagnozi umrlo 40 odstotkov bolnic, v obdobju od leta 2010 do 2014 pa se je delež zmanjšal na 13,5 odstotka. Nova odkritja napovedujejo, da se bo v prihodnje delež umrlih bolnic še zmanjševal, je izpostavil.

Oktober je mesec ozaveščanja o raku dojk, ki letos v ospredje postavlja kakovost življenja tako za manjše tveganje za bolezen kot za tiste, ki so zboleli. Po vsej državi se bodo zvrstili številni dogodki. Več tukaj.

Zaupanje v onkologa je ključno
Na vprašanje, ali se je kdaj odločila tudi za alternativno zdravljenje, Senčarjeva odgovori, da je ključno medsebojno zaupanje z onkologom. Kot poudarja, se mora med zdravnikom in bolnico splesti zaupen odnos in bolnica mora verjeti svojemu onkologu, da bo zanjo vedno skrbel po najboljših možnostih in močeh. Če pa ne pride do zaupnega odnosa, potem je bolje, da se razideta, pove stvarno.

"Verjamem, da se mnoge bolnice zatekajo tudi k alternativcem. Kajti ko enkrat gledaš smrti v oči, takrat enostavno izgubiš razsodnost, in storiš vse, da boš ozdravel. Vendar mislim, da je naša medicina tako dobra, da jih lahko mirno zaupamo. Zagotovo pa je potrebno nekaj: da si človek pomaga tudi pri ohranjanju svoje imunske odpornosti. Treba je spremeniti način življenja, postati moraš telesno dejaven, se pametno prehranjevati, biti dobre volje, si narediti novo lestvico vrednot. Skratka, tudi ti moraš prispevati k temu, da boš z rakom živel naprej."

Sreča, da gleda odraščati tudi pravnuke
Sama je moč za boj z boleznijo, ki se ji ni pokorila, črpala iz družine in veselja do življenja. "Veselim se življenja. Ob tem mi absolutno ob strani stojijo vsi moji otroci, vnuki, pravnuki. Ko jih vidim, kako rastejo! Nikoli si nisem mislila, da bom to dočakala, sem presrečna tudi danes, čeprav se bojujem z novim rakom dojk in ponovitvijo bolezni."

VIDEO
Rak - sprevržena različica našega normalnega jaza, izobraževalno-...
Ksenja Tratnik
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
vsenior
# 04.10.2017 ob 06:47
Bi zelo rad verjel tej trditvi ga Senčar, (da je naše zdravstvo dobro), vendar imam tako slabe izkušnje s strokovnostjo naših zdravnikov, da razumem bolnike, ki hodijo k alternativcem in v veliki meri zapravljajo denar. V javnem zdravstvu pa čas in potrpežljivost. Ko si na vrsti, pa te obravnavajo kot eno izmed opek v neizmerno velikem skladišču.

Seveda se ti posvetijo popolnoma drugače, če imaš spredaj dr. in si nenehno v javnih medijih, ki pa se jih le malce bojijo. Slab ali dober image zdravnika v javnosti, pa ima le veliko težo.
Geres*
# 04.10.2017 ob 07:28
Sama je prvič zbolela pri 41. letih, metastaze pa so se ji pojavile po 30 letih.

Ja, pri raku dojk imaš zelo dobre možnosti preživetja. To je tudi tista vrsta raka, kjer gre DALEČ največ sredstev za raziskave in kjer se je preživetje v zadnjih 40ih letih zelo izboljšalo. Za razliko od npr raka trebušne slinavke, kjer napredka ni bilo nobenega, tudi zaradi absolutne podhranjenosti s sredstvi namenjenimi za raziskave. Če je pri raku dojk 5-letno preživetje 87%, je pri raku trebušne slinavke 3%.

Torej moraš imeti tudi pri vrsti raka "srečo". Bi bilo pa fino, da vsaj mediji 10% pozornosti, ki jo posvetijo raku dojk, posvetijo tudi drugim oblikam raka, da se vsaj zavedanje zviša.

To seveda ne zmanjšuje prispevka dr Mojce Senčar k ozaveščanju Slovenk. Brez dvoma je kateri rešila življenje.

Popolna se tudi strinjam z njeno izjavo o potrebi po ozaveščanju medicinske stroke o pojavu bolezni med mladimi. Mlade se vse prerado označi za hipohondre in se jih bistveno težje napoti na dodatne preiskave. Potrebno bo priti tudi do tega, da vkolikor zdravnik osebe ni napotil na dodatne preiskave in se je bolezen zato že raširila, da bo zdravnik odgovarjal. Sedaj odgovornosti ne nosi nobeden.

http://www.mirror.co.uk/news/ampp3d/cancer-survival-rates-up-remain-5297700
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3411479/
Aeda
# 04.10.2017 ob 09:00
Sem ena od bolnic, ki je bila zdravljena zaradi raka (limfoma) in lahko povem, da sem po zaslugi mojega osebnega zdravnika, odlične zdravnice na OI v Ljubljani in podpornega osebja bila zazdravljena (rak se vedno lahko ponovi). Res je, da je potrebno imeti potrpljenje, da se zgodi daljše čakanje, vendar sem VIDELA in se zavedala, da je dosti bolnih, ki čakajo na pomoč in da se VSEM prizadevajo pomagati. Ne pozabiti, da so tudi v zdravstvu zaposleni ljudje z vsemi človeškimi lastnostmi. O pogojih za njihovo delo in nestrpnih pacientih pa ne bom pisala...
Geres*
# 04.10.2017 ob 08:39
Haloo:

@Geres* - kako si kaj s procentnim računom?
(sicer te razumem, ker moški ne dojijo, torej ne govorimo o dojkah pri moškem:)


Mogoče sem se nerodno izrazila. Glede na objavljene podatke (v SLO vsako leto zboli 1300 žensk, moških pa približno deset. Letno za rakom dojk umre skoraj 400 žensk in pet moških) je procent umrljivosti med obolelimi moškimi precej višji kot med obolelimi ženskami.
pepieinschlag
# 04.10.2017 ob 06:33
da se da tudi z metastatsko boleznijo dolgo in dobro živeti.

Morda! Kjer imajo boljše zdravstvene storitve, kot je naše. Verjemite, vem iz izkušnje.
meimei
# 04.10.2017 ob 10:58
Nekaj je genetike, ki ti odloča ali boš divergiral ali ne. Pa še to je samo statistika, napovedi ki jih dela medicina. Nič ni eksaktnega. Samo verjetnosti so zadaj. Veliko se da narediti s hrano. Pravzaprav ogromno. Ugotovit moraš kaj ti paše in kaj ne. Da o svinjariji okolja, ki ga vsak dan prejmemo na tone, niti ne govorim. Sploh v mestih.

Ja, slab zrak je kriv. Kakšna je potem razlaga za rak, ki so ga odkrili pri ljudeh, ki so umrli pred več tisoč leti, še kak otrok je vmes? Rak je že stoletja tukaj, ampak ga niso znali diagnosticirat.

Rak se pojavi, ker se celice začnejo spreminjati. Genetika ima velik vpliv, sploh pri raku dojk. Zbolijo tudi ljudje z dobrim imunskim sistemom, med njimi so vrhunski športniki.
Guliarth
# 04.10.2017 ob 07:46
Zraven kemije uporabi naravo, CBD.
Geres*
# 04.10.2017 ob 07:49
V Sloveniji za rakom dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, vsako leto zboli 1300 žensk, moških pa približno deset. Letno za rakom dojk umre skoraj 400 žensk in pet moških.

V oči me je zbodel tudi podatek o razliki med umrljivostjo med moškimi in ženskami. Procentualno torej bistveno več moških umre za rakom dojk, kot žensk. Torej moški - tudi vam se lahko zgodi rak dojk, pazite nase.
Aeda
# 04.10.2017 ob 21:24
@galoper, ste zdravnik, ste naredili kakšno anketo - ali samo zavajate z (retoričnim) vprašanjem, na katerega ni mogoče točno odgovoriti?
tsinamuh0
# 04.10.2017 ob 12:39
Oprostite, tole bo zvenelo kritično, treba pa je poiskati resnico, ki ni očitna na prvi pogled.
Zakaj je rak dojke tako potencirano najbolj medijsko razvpiti rak, o katerem se javno govori najmanj 10x več kot o vseh ostalih? Zato, ker Europadonna sodeluje z agencijo Pristop, imajo utečene, podmazane poti v medije, in to že vrsto let. Ali to res rešuje življenja, ali pa jih celo jemlje? Zanimivo, da isto agencijo Pristop najema tobačna industrija, da spodkopava državne ukrepe, ki bi zmanjšali število rakov. Plačajo jim seveda precej več kot kako društvo bolnikov... Ali veste, da je recimo aktualna podpredsednica Društva onkoloških bolnikov glavna menedžerka Tobačne Ljubljana?
Ali ste vedeli, da že nekaj časa več žensk v Sloveniji umre za pljučnim rakom, kakor za rakom dojke? Ali vam da ta podatek kaj misliti?? Kajenje sicer povzroča 40% smrti zaradi rakov in več kot 20 vrst raka: pljučnega, žrela, sapnikov, nosne votline, požiralnika, želodca, jeter, ledvic, debelega črevesa in danke, sečnika, mehurja, slepega čreva, trebušne slinavke, materničnega vratu, levkemijo; po novem še rak prostate, dojke ter rak neznanega izvora.
JavniWC
# 04.10.2017 ob 11:16
@svyatoslav, ta članek od dela je poenostavljanje. Treba ločit med odstranitvijo dojk pred in po obolelosti. Po obolelosti res ni bistvene razlike, ker je pač rak že razširjen po telesu (metastaze), kot ti piše v prispevku. Odstranitev pred obolelostvo, ki se začne na dojki pa zmanjša verjetnost, ker je tkiva, kjer nastane rak manj, zato je tudi obolelost pri moških manjša. Če ste ogroženi si dajte odstranit, če pa se je rak že razširil pa vam niti sami ne bodo hoteli več, ker bo že prepozno.
vrtojb5
# 04.10.2017 ob 08:54
Ta zenska je carica, le tako naprej.
tantadruj76
# 04.10.2017 ob 11:33
jaz sicer nimam tako hude bolezni, niti ne hodim k zdravniku, ker imam samo motnjo, ki so jo zdravniki pač sprejeli zdravo za gotovo... pa vendar... v zadnjih 25 ih letih mi nihče ni povedal rešitve... noben zdravnik... rešitev mi je dal internet. tako da... celih 25 let je bilo treba pač prenašat simptome. katastrofa. me prav skrbi če bi me kakšna resna bolezen doletela...
sosman
# 04.10.2017 ob 09:54
Obstajajo že manj invazivne metode, kjer ne odrežejo cele dojke.
galoper
# 04.10.2017 ob 20:23
Koliko nepotrebnih kirurških posegov?
Haloo
# 04.10.2017 ob 08:16
Največji sovražnik pri odkrivanju (pravočasnem) raka dojk je sram.
Pokazati dojki, ponuditi na otip Dr. je še vedno nekaj nespodobnega, kar pa je življensko tvegano vedenje!
Haloo
# 04.10.2017 ob 08:14
@Geres* - kako si kaj s procentnim računom?
(sicer te razumem, ker moški ne dojijo, torej ne govorimo o dojkah pri moškem:)
tsinamuh0
# 04.10.2017 ob 21:52
Ne preseneča me, da ga. Senčar (ki ji želim seveda zdravja - kot vsakemu bolniku) zelo površno našteva, kaj lahko naredite proti raku, kajenja sploh ne omeni, čeprav je z naskokom najpomembnejši vzrok raka. Pove le to: ''Treba je spremeniti način življenja, postati moraš telesno dejaven, se pametno prehranjevati, biti dobre volje, si narediti novo lestvico vrednot.'' Naj mi prosim kdo pokaže znanstveno raziskavo, ki kaže, da dobra volja zdravi ali preprečuje raka. O tem sploh ni potrebno izgubljati besed...
Ampak to so naši ''strokovnjaki'', ki daleč največ nastopajo v javnosti. Jo je prof. Zakotnik, onkolog za pljučnega raka, že kdaj popravil? Zakaj ne??
Za tiste, ki želijo strokovno informacijo, pripenjam Evropski kodeks proti raku, ki so ga v Sloveniji celo (namerno?) narobe prevedli:
https://cancer-code-europe.iarc.fr/index.php/sl/
gremyus
# 04.10.2017 ob 09:59
Pojav raka je večinoma posledica slabega imunskega sistema. Nekaj je genetike, ki ti odloča ali boš divergiral ali ne. Pa še to je samo statistika, napovedi ki jih dela medicina. Nič ni eksaktnega. Samo verjetnosti so zadaj. Veliko se da narediti s hrano. Pravzaprav ogromno. Ugotovit moraš kaj ti paše in kaj ne. Da o svinjariji okolja, ki ga vsak dan prejmemo na tone, niti ne govorim. Sploh v mestih. Čez pljuča, hrano, direkt v krvni obtok v tkiva, kjer ti gnije in propada. Hrana danes je poden od podna. 20% je užitnega in zdravega, vse ostalo krep. Jaz prisegam na probiotike, C vitamin in zeolit. Omega-3 in B kompleks so mogoče pika na i. Vse ostalo so jajca in metanje denarja skozi okno, pa prakticiram z dodatki že 20 let.