Zaradi težav z zdravjem so na prehrano pozornejši starejši med 70. in 75. letom, je pokazala raziskava Mediane. Foto: EPA
Zaradi težav z zdravjem so na prehrano pozornejši starejši med 70. in 75. letom, je pokazala raziskava Mediane. Foto: EPA
Kar 80 odstotkov sodelujočih v raziskavi (78,7 odstotka moških in 81,3 odstotka žensk) obišče zdravnika le, če so resnični bolni. Z obiskom zdravnika najbolj odlašajo ljudje med 65. in 69. letom, najmanj pa najstniki med 15. in 17. letom (54,2 odstotka). Foto: MMC RTV SLO

Na drugi strani pa najstniki, stari od 15 do 17 let, najprej obiščejo zdravnika, je pokazala raziskava, ki jo je pred svetovnim dnevom zdravja, ki ga zaznamujemo 7. aprila, opravil Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana. Raziskava po metodi samoizpolnjevanja vprašalnikov je potekala od januarja do decembra 2013 na vzorcu 4.107 oseb. Raziskava se na enak način izvaja v 70 državah po svetu, so navedli avtorji.

Ženske bolj pazijo na svoje zdravje kot moški
Raziskava o tem, kakšen pomen Slovenci pripisujemo zdravju, skrbi za uravnoteženo prehrano in gibanju, je pokazala tudi, da le slaba tretjina sodelujočih v raziskavi (32 odstotkov) trdi, da zelo pazi na svoje zdravje, pri čemer ženske nekoliko več (33 odstotkov) kot moški (30,9 odstotka).

Skrb za zdravje narašča s starostjo, najmanj za svoje zdravje skrbijo mladi med 25. in 29. letom. Nekoliko bolj pazijo na svoje zdravje tisti z dokončano visoko šolo, fakulteto ali več (36,1 odstotka), medtem ko se pri drugih ta delež giblje okrog 30 odstotkov.

Trditvi "ko zbolim, počakam, da mine, ne da bi jemal zdravila" pritrjuje 35,8 odstotka sodelujočih v raziskavi, prednost alternativni medicini pred tradicionalno pa daje 18,2 odstotka vprašanih. V največji meri na alternativno medicino stavijo mladi med 21. in 24. letom (22,8 odstotka), najmanj pa ljudje med 50. in 55. letom starosti (12,5 odstotka).

Na prehrano so najpozornejši starejši

S trditvijo "imam težave z zdravjem, zato pazim na prehrano" se strinja 23,2 odstotka sodelujočih v raziskavi, od tega 22,1 odstotka moških in 24,5 odstotka žensk. Zaradi težav z zdravjem so na prehrano pozornejši starejši med 70. in 75. letom.

Dobra polovica sodelujočih v raziskavi (50,4 odstotka) je pripravljena plačati več za hrano, ki ne vsebuje umetnih dodatkov. Pripravljenost globlje seči v denarnico za nakup hrane brez umetnih dodatkov narašča s starostjo in doseženo stopnjo izobrazbe.

Največ telovadijo najstniki
Telovadbi se v najbolj posvečajo mladi med 18. in 20. letom, med katerimi jih 57,1 odstotka telovadi vsaj enkrat na teden, najmanj pa ljudje med 35. in 39. letom (42,4 odstotka). Da telovadijo najmanj enkrat tedensko, pa pravi kar polovica sodelujočih v raziskavi.

V trgovinah vedno išče lahke ali dietne prehrambene izdelke in pijače 15,6 odstotka sodelujočih v raziskavi. Da hrana in pijača vsebuje manj sladkorja in/ali maščob, največ pomeni starim od 55 do 59 let (20,3 odstotka), najmanj pa starim od 35 do 39 let (11 odstotkov).

Kar tri četrtine sodelujočih v raziskavi meni, da je hitra hrana škodljiva, od tega 70 odstotkov moških in kar 79,8 odstotka žensk. Da prehrani ne posveča posebne pozornosti, je zatrdila le slaba četrtina, slaba tretjina vprašanih pa se nenehno trudi, da bi izgubili težo.