Pa prvi šolski dan, trgovine s pulti in prva sladoledna lučka.

“Tudi moja mama, ko je bila še mlada, je prišla na Poljane v službo kot dekla v hišo na Poljansko 44, ki stoji tik za bivšo roško kasarno. Takrat so bile Poljane res poljane v pravem pomenu, dobesedno. Polja, travniki, njive. Poleg tega so imeli ti ljudje, kmetje, pravi kmetje – to so bile kmetije s kozolci in hlevi –, še njive in travnike na Barju, na morostu, so rekli.”

Spomni se tudi prvega šolskega dneva. “Šli smo v šolo, tam smo bili pogoščeni, prvi dan na bivšem nunskem dvorišču. Seveda takrat nun ni bilo, po vojni. Vsak otrok je dobil pol hrenovke in žemljico, pa seveda kozarec malinovca. Malinovec je bil tiste čase neopisljiva pijača. Če si dobil kozarec malinovca, si mislil, da si dobil cel svet.”

Kako se Marija Župevc spominja Poljan nekoč, lahko prisluhnete na spodnji povezavi.