"Praktično ni drevesne vrste, ki ne bi bila v težavah zaradi podnebnih sprememb"
Gozdnatost v Sloveniji ostaja 58-odstotna, čeprav so gozdove v zadnjih letih prizadeli žled, podlubniki in vetrolom
Objavljeno: 15. april 2018 ob 13:57
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Smreka predstavlja 30 odstotkov dreves v slovenskih gozdovih. Foto: BoBo
Vse drevesne vrste naj bi imele težave zaradi podnebnih sprememb. Foto: BoBo
Direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem poudarja, da naše gozdarstvo temelji na sonaravnosti, ne na monokulturah. Foto: STA
Zaradi toplejšega podnebja smo priča več generacijam podlubnikom na leto. Foto: BoBo

Zaradi podnebnih sprememb se spreminja struktura gozda, praktično namreč ni drevesne vrste, ki ne bi bila zaradi tega v težavah, je pojasnil direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem.

Gozd se je od leta 1875, ko je bila pokritost države z gozdom 38-odstotna, stalno širil do leta 2014, ko je prišlo do rahlega nihaja nazaj, a gozdnatost Slovenije ostaja pri 58 odstotkih, je pojasnil Damjan Oražem.

"Gozd ostaja gozd. Kar narava zruši, se potem obnovi, tako gozd ostaja. Je pa gozd v drugi razvojni fazi, drevesa niso srednjedobniki ter starostniki, ampak pride na vrsto mladina, otroci," je dejal direktor zavoda za gozdove in dodal, da se gozd krči zaradi različnih drugih dejavnikov, kot so infrastruktura, urbanizacija, kmetijstvo ... Čeprav se npr. del gozdov krči, se še vedno z gozdom zaraščajo nekatere kmetijske površine, ker ljudje na strmih pobočjih še vedno opuščajo kmetovanje.

Vendar kot pravi, se spreminja struktura gozda. Najbolj je na udaru smreka, ki je imela pred 20 leti večji delež kot danes - delež lesne zaloge smreke je v zadnjih 10 letih upadel za dobro odstotno točko na 31 odstotkov. "Ti nihaji kljub vsem katastrofam niso tako enormni," je pojasnil.

Smreka je bila sicer leta 2015 med najbolj prizadetimi drevesnimi vrstami zaradi podlubnikov, ki so se razmnožili po žledolomu. Vendar, kot je poudaril Oražem, naše gozdarstvo temelji na sonaravnosti, ne na monokulturah.

"Če gledamo samo naravo, bi bilo pri nas smreke nekje od osem do devet odstotkov, je je pa okoli 30 odstotkov. Smreko so nasadili predniki, ki niso vedeli, kakšno bo podnebje čez 100 let. Ampak zdaj je podnebje bistveno drugačno, ozračje smo segreli, lubadarji so dobili večjo moč," je pojasnil.

Več generacij podlubnikov na leto
Zaradi toplejšega podnebja smo priča več generacijam podlubnikov na leto. Včasih sta bili letno dve generaciji, v višjih nadmorskih višinah le ena, v letih 2015/2016 pa so bile ponekod celo štiri generacije. Za primer: samica velikega smrekovega lubadarja ima v eni generaciji od približno 80 do 100 potomcev in če je nekoč do nove generacije preteklo od osem do deset tednov, se ob lepem suhem in toplem vremenu ta čas skrajša na štiri do pet tednov.

Pri nas je od 80 do 90 vrst podlubnikov; praktično vsaka drevesna vrsta, tako listavci kot iglavci, ima svojega, nekatere vrste pa celo več. Ko govorimo o smrekovih podlubnikih, sta najhujša dva, šesterozobi in osmerozobi - pri teh je namnožitveni potencial največji in povzročajo težave po vsem svetu.

"Stvari se zelo hitro odvijajo, za smreko prehitro. Če jo silimo živeti v nekem okolju, za katerega naši predniki niso mislili, da bo takšno - se pravi poletne suše, dolga poletja - včasih ni več sposobna preživeti v takem okolju," je poudaril Oražem. Enako velja tudi za druge drevesne vrste, težave imajo tudi hrasti s podtalnico in jeseni z ožigom.

Težave zaradi podnebnih sprememb
"Praktično ni drevesne vrste, ki ne bi bila v težavah zaradi podnebnih sprememb. Gozd se temu prilagaja, ene drevesne vrste počasi odhajajo in prihajajo nove. Zelo pomembna je tudi genetska variabilnost posamezne drevesne vrste. Naše gozdarstvo temelji na sonaravnosti, kar pomeni na rastiščih, ampak rastišča se zaradi podnebnih sprememb spreminjajo," je poudaril.

Če želimo na območjih, kjer je bila nekoč večinoma smreka, še imeti gozd, moramo po njegovih besedah začeti razmišljati tudi o drugih vrstah, ki so odpornejše na sušo in bodo lažje preživele dolga vroča poletja. To so toploljubne drevesne vrste. V prednosti so določene vrste borov in hrastov.

Ena od sprejemljivih vrst, ki bi lahko delno nadomestila smreko, je zelena duglazija. To so predniki že sadili, npr. pri Rakeku jo imajo že več kot 100 let in je na začudenje vseh preživela žledolom, lubadarja in vetrolom. Duglazija je izredno trpežna, je brez škodljivcev, ne povzroča težav drugim drevesnim vrstam, nima omembe vrednih bolezni, njen les je kakovosten. "Se pravi tisto, kar si lastniki želijo od smreke," je pojasnil.

Pospravljena lepa drevesa
S podlubniki prizadeta drevesa so bila sicer lani po Oražmovih besedah pospravljena. Vendar letos grozi nov napad podlubnikov, če ne bodo drevesa, ki jih je položil decembrski vetrolom, pravočasno pospravljena.

Vetrolom je po ocenah položil približno 2,2 milijona kubičnih metrov lesa, od tega v državnih gozdovih približno 1,1 milijona kubičnih metrov. Ker je zavod za gozdove oceno dal, ko je bila ponekod še snežna odeja in je bil dostop do nekaterih območij otežen, se lahko ta številka nekoliko poveča.

"Naše trenutno delo temelji na sanaciji in to pričakujemo od vseh lastnikov ter upraviteljev gozdov, da se osredotočijo na sanacijo, iz dveh razlogov, zaradi katerih bodo sicer trpeli še večjo škodo. Eden je, da podlubniki, ki se zavrtajo, na svojih dlačicah prinašajo glive, ki povzročajo modrikavost lesa in s tem nižjo prodajno ceno. Drug razlog pa je, da lahko lubadar, če se bo prenamnožil, zlahka uniči zdaj še zdrave smreke," je pojasnil.

Modrikavost lesa po njegovem mnenju pomeni od 15 do 20 evrov na m3 manjšo vrednost lesa. "Zato želimo prepričati vse lastnike, da sanacijo izvedejo čim prej, da do nje ne pride," je poudaril.

Podlubniki v poškodovanih smrekah najdejo nevitalnega gostitelja brez obrambe. Vanj izležejo jajčeca in začnejo nov razvojni cikel. V naravi ob normalnih razmerah izločijo manj vitalne osebke in tiste, ki na neko rastišče ne sodijo. Vitalnim drevesom napad posameznega takega hroščka ne more škoditi, ker ga npr. smreka zalije s smolo. Ko pa jih je enkrat veliko preveč, uspešno premagajo tudi obrambne mehanizme zdravih dreves in v gospodarskem gozdu lastnikom povzročijo veliko škodo.

Četrtinsko izvedenska sanacija
Sanacija po decembrskem vetrolomu je sicer izvedena četrtinsko, kar je glede na vreme, ki je bilo, razumljivo. "Zdaj pa je treba s sanacijo pohiteti," je ocenil Oražem. Ozka grla so pri tistih, ki morajo pospraviti zelo veliko in kjer so tereni zelo strmi.

Zavod je zaradi vetroloma izdal približno 11.000 odločb, izvedbo sanacije spremljajo in usmerjajo. Tam, kjer lastnikom gozdov v roku ne bo uspelo pospraviti, bodo ob upravičenih razlogih razmislili o nekoliko podaljšanih rokih, pri neupravičenih pa zagotavljali izvršbo nujnih del na stroške lastnikov. Zavod sicer zasebne lastnike gozdov, teh je približno pol milijona, ki niso sami sposobni izvesti sanacije, usmerja k najemu podizvajalcev.

Vetrolom je za zavod za gozdove še posebej stresen, saj se srečuje s kadrovsko stisko. Zakon za uravnoteženje javnih financ je namreč ekipo od leta 2008 skrčil za 100 ljudi, ki jih niso nadomestili. Država jim je pri žledu in podlubnikih pomagala z interventnim zakonom, začasno so dobili od 50 do 70 ljudi, a ta ukrep je izzvenel. "Ob vetrolomu smo tukaj sami," je poudaril.

Trenutno je v javni gozdarski službi 655 ljudi, državo pa so zaprosili za 12 dodatnih. Zavod je državo zaprosil za dodaten milijon evrov, v to vsoto so všteti 12 dodatnih zaposlitev ter nakup primernih avtomobilov in osebne varovalne opreme ter stroški poštnin za dodatne odločbe. "Vse skupaj bi bila dobra naložba države. Ker če se nam lubadar znova razmnoži, bo škoda v gozdovih med 60 in 100 milijoni evrov," je dejal.

Državno financiranje obnove gozda
Lastnikom gozdov pri nas država vedno namenja pomoč, in sicer v celoti financira obnovo gozda, kjer je treba. Lastniku, ki ima opustošen gozd in ga mora obnoviti, država v celoti plača vse sadike, delo in zaščito. Zavod bo za obnovo gozda po vetrolomu do leta 2022 zagotovil 920.000 sadik gozdnega drevja.

"Tu je naša država zelo naklonjena lastnikom gozda. Zaveda se, da s tem ne koristi le lastniku gozda, ampak vsem državljanom. Gozd nam vsem nekaj pomeni. Ščiti prometnice, infrastrukturo, urbana področja pred plazovi, hudourniki, pomemben je tudi za turizem in rekreacijo," je dejal.

Oražem po omenjenih naravnih nesrečah v gozdovih ostaja optimist. "Površine gozdov je pri nas trenutno dovolj in je stabilna. Je nekaj manjše rezerve za kakšno urbanizacijo, industrializacijo, infrastrukturo. Paziti moramo, da gozdov dovolj ostane tam, kje jih je najmanj. Problem so nižine, kjer so apetiti največji," je še povedal.

G. C.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Bivši uporabnik
# 15.04.2018 ob 16:05
Včasih smo šli v osnovnih šolah pogozdovat, danes je to nemogoče.
Meteorit
# 15.04.2018 ob 15:25
Lubadar je na smrekah že dosti dlje kot ljudje vemo zanj. Ker pa imamo uničeno gozdarsko službo, se je razpasel.

Dokler so obstajali še GG-ji je bil revirni odgovoren da v revirju ni sušic. Če je inšpektor našel jedro lubadaric je lahko dotični revirni gozdar ostal brez službe. Ampak revirni gozdar ni izdajal odločb in prosil lastnike naj posekajo, ampak je lahko poslal delavce in so to rešili. Tako so ga držali nazaj (lubadarja namreč). Ker naravne katastrofe so bile in bodo, samo pripravljeni nanje nismo.
Sergej123
# 15.04.2018 ob 15:28
Ljudje so posekali v gozdovih večino bukve. Nato pa nasadili smreko! Ker je znatno cenejša sadika in hitreje zraste.
A nas niso pri geografiji učili da je spodnja meja iglavcev na višini 1200 m nad morjem.
Podlubnik pa ima idealne pogoje za razvoj do 1200m na morjem... Listavcev kot opažamo ne napada se pravi da je mati narava "lobadarja" razvila z namenom...
artoum
# 15.04.2018 ob 16:42
lubadar bo odšel. kakor je smereka prišla. hitro torej.
tale " štala " je samo posledica tega , da se je zadnjih 50 let samo smereko flancal . najbolj enostavna za obdelavo pač in za flacat tudi.
realist65
# 15.04.2018 ob 15:12
Sekanci, peleti, cena raste. Jaz ne vidim problema v gozdu ampak narod je prelen, da bi ga čistil, kot nekoč.
PikiMiki
# 15.04.2018 ob 16:17
Ko se tamle mimo Brnika pelješ, mi ne deluje da je vreme krivo za vedno manj gozda.
sammys
# 15.04.2018 ob 15:13
Ljudje pa smo ravnovesje porušili in pospešili spremembe iz tisoče let na nekaj desetletij. V zadnjih nekaj milijonih let take spremembe ni bilo, ne v magnitudi na v hitrosti. Hitrost izumiranja vrst trenutno je na ravni ostalih velikih izumrtij. Podnebne spremembe kot posledica antropgenega delovanja so dejstvo, so merljive, so občutljive in so tukaj. Vprašanje je samo do katere mere bomo dopustili da gredo. Trenutno imamo možnost, da bo samo slabo čez 50-100 let, v kolikor pa držimo status quo, potem so pa razmere za naše otroke in vnuke lahko izredno hude.
Fresh_Prince
# 15.04.2018 ob 15:16
Priporočam knjigo Skrivno Življenje Dreves: http://www.bukla.si/?action=books&bo
ok_id=25887

Je ena najboljsih knjig, poučna in zabavna. Vsekakor pa zanimiva. Drevesa so kot knjiga pove, dejansko živa in sprejemajo veliko odločitev, hranijo ena druge ipd.
tocco
# 16.04.2018 ob 01:16
Velik del slovenskega naravnega sestoja gozda je v benetkah,...
chelsea boy
# 15.04.2018 ob 15:44
Kaj bluzite o podnebnih spremembah? Drevesa umirajo, počasi a vztrajno, v mnogih področjih v ZDA so področja, kjer ne morejo več rasti. Mar spremljate vsebino npr. aluminija v drevesih in v tleh? Mozno da je to eden izmed razlogov, ker ga je recimo večkrat ogromno v vodi/deževnici (check ARSO for details)
zapravico
# 17.04.2018 ob 07:43
Ko zmanjka smrek,tudi lubadar crkne,in potem zrastejo nove,pač narava se sama zdravi
kingeston
# 16.04.2018 ob 11:44
oražem je strokovnjak za vse; za vodenje zavoda (ekonomist), za divjad (biolog), za okolje (klimatolog)...

je sploh področje za katerega on ni expert, ko se v vse tako vehementno vtikuje ?????
Bivši uporabnik
# 18.04.2018 ob 18:15
razvoj lubadarja ni presenecenje. Gledam v gozdu napadene smreke, ki so ze cele suhe, pa se jih se vedno ni posekalo in umaknilo. Namesto tega lastnik gozda vsako leto za prvi maj daruje najlepso zdravo smreko kot majsko drevo. Skratka obup.
noprou
# 18.04.2018 ob 08:24
Praktično ni drevesne vrste, ki ne bi bila v težavah zaradi podnebnih sprememb. Gozd se temu prilagaja, ene drevesne vrste počasi odhajajo in prihajajo nove.

Se pravi, da prihajajo take nove, ki imajo težave zaradi podnebnih sprememb??
paraBellum
# 16.04.2018 ob 09:17
mmeeddoo

Prepričan sem, da so vplivi vulkanov veliko večji, kot vplivi tovarn in avtomobilov.


Motiš se, vulkanska ativnost v povprečju povzroči 100x manj CO2 izpustov kot jih povzroči človek s fosilnimi gorivi.
paraBellum
# 16.04.2018 ob 09:09
coffeecup

# 15.04.2018 ob 14:47
Podnebne spremembe so stalnica v razvoju Zemlje. Tako smo od velikih praproti in dreves v obilici co2-ja med katerimi so se sprehajali dinozavri prišli do današnjih manjših drevesnih vrst in človeške civilizacije


Včasih drevesa niso bila nič večja od današnjih dreves, prej bi veljalo da so bila manjša, saj se recimo obalna sekvoja s svojimi 115 metri višine približuje teoretično maksimalni višini.
mmeeddoo
# 16.04.2018 ob 08:11
Po moji logiki se več škode, kot z člivekovimi izpusti co2, naredi z izsekavanjem gozdov.

Prepričan sem, da so vplivi vulkanov veliko večji, kot vplivi tovarn in avtomobilov.

Res pa je, da je človek močno izsekal gozdove, ki pa se tudi ne zarastejo nazaj v desetih letih. Gozdove, ki so prečiščevali zrak in pobirali CO2 iz zraka.
Še največ škode je v Južno Ameriških pragozdovih.
Jaz bi rekel, da je tu vir naše težave, ne pa toliko ... recimo avtomobili, ogrevanje, itd.
aktivist
# 15.04.2018 ob 17:53
Vse drugo je razlog, samo da ne bi priznali podnebne spremembe.
coffeecup
# 15.04.2018 ob 14:47
Podnebne spremembe so stalnica v razvoju Zemlje. Tako smo od velikih praproti in dreves v obilici co2-ja med katerimi so se sprehajali dinozavri prišli do današnjih manjših drevesnih vrst in človeške civilizacije. Če so spremembe s stališča narave popolnoma naraven pojav pa le te delajo težave zgolj modernemu človeku, ki bi hotel da se spreminjanje ustavi, ker je s stališča meroslovja in optimalnih razmer to skorajda nemoralno-nenormalno. Podnebne spremembe so ustvarile Zemljo kakršna je danes in ji bodo krojile usodo tudi v prihodnje. Na življenjskih vrstah pa je, da se jim prilagodijo ali pa po liniji evolucije izumrejo. Zemlja je kot planet vedno znala poskrbeti za ravnovesje. Tako kot je tudi v članku omenjeno, ene vrste odhajajo, druge prihajajo torej genetika deluje.
HOR
# 16.04.2018 ob 00:35
Iz sedanjega dogajanja je jasno zakaj je bil v avtohtonem slovenskem gozdu delež smrek oziroma iglavcev precej manjši....
-Klima podobna sedanji je že v preteklosti določala manjši delež iglavcev!
Podnebne spremembe so stalnica in ne nekaj novega !
HOR
# 16.04.2018 ob 01:30
...
Zadnje segrevanje pa traja že vsaj od ca 1700, ko se je končeval vrh zadnje ohladitve oziroma mini ledene dobe...
T od 1600
HOR
# 16.04.2018 ob 01:24
@sammys
# 15.04.2018 ob 15:13
"...Ljudje pa smo ravnovesje porušili in pospešili spremembe iz tisoče let na nekaj desetletij. V zadnjih nekaj milijonih let take spremembe ni bilo, ne v magnitudi na v hitrosti. Hitrost izumiranja vrst trenutno je na ravni ostalih velikih izumrtij. Podnebne spremembe kot posledica antropgenega delovanja so dejstvo, so merljive, so občutljive in so tukaj. Vprašanje je samo do katere mere bomo dopustili da gredo. Trenutno imamo možnost, da bo samo slabo čez 50-100 let, v kolikor pa držimo status quo, potem so pa razmere za naše otroke in vnuke lahko izredno hude..."


...
Nič od zgoraj napisanega ni znanstveno dokazano!
Oziroma je "dokazano" podobno, kot ruska zastrupitev Skripalovih in Asadovi kemični napadi ter izvira od podobnih stricev iz ozadja globoke države zahoda...!

Zadnje segrevanje pa traja že vsaj od ca 1700, ko se je končeval vrh zadnje ohladitve oziroma mini ledene dobe...
T 1600-2005
DrMatilda
# 15.04.2018 ob 18:17
Oslarija. Ko se posekajo drevesa, rodovitno prst prekrije visoka trava in grmovje polno trnja, med katerim drevesa ne zrastejo več. Ko ni več globokih korenin in razkošne krošnje, začne prst izporati voda, dokler pod njo ne ostane samo golo kamenje. Niti en gozd še ni nikoli splezal nazaj na golo skalo, čeprav v kakšni luknji včasih res sameva kakšna zategla smreka, To pa samo zato, ker v tistih žepki trava in grmovje težje poganjajo.
V 70' tih, so se gozdovi začeli obnavljati zato, ker niso nikoli izginili. Pa kdo vas uči te oslarije, Slovenci smo narod Dunajskih hlapcev, od nekdaj smo gozdarji, po vojni se je sekalo tako, da so gozdne površine ostale in so se takoj začela saditi nova drevesa. Danes bi radi živeli kot neandertalci, velike ravne površine so prekrila naselja, živinoreja pa se je umaknila v rovte, kjer počasi spodkopavajo preostanke nekoč m,ogočnih gozdov, ki so preživeli eclo ledeno dobo, morda celo več njih. Naših velikih slovencev, po rodu iz drugih republik, pa zgleda ne bodo preživeli, za tiste dve krave v štali, postavljeni par metrov stran od nove, razkošne graščine, gozdove nadomeščajo travniki, kise redno policajo z gnojšnico, da pod njimi gomazi več ščurkov in bakterij, ki razkrajajo kamen in organske snovi v rodovitno prst. Trava itak raste, le da rahlanje z drekom omogoča rast samo določenim, bolj nežnim rastlinam, ki so tudi bolj primerne za krmo. Gnojšnica pa počasi zastuplja tla in podtalnico, iz katere se širi tanek film smrtno strupenih plesni, ki na koncu povzročajo raka.
Klimatske spremembe že vplivajo na kvaliteto rastlin, zaenkrat škodijo edino smreki, listnata drevesa pa poganjajo in se šopirijo kot koprive, na čelu s sadnimi vrstami,k smo jih prve posekali, da ne bi osemenila industrijskih sort in krmila leteče ščurke.
Nadaljnje spremembe bodo iz Slovenije naredile pravo džunglo,vendar le v vlažnih, rodovitnih dolinah, hribi se bodo spremenili v sredozemsko grmičevje in golo skalo, ki jo bo prekrival samo mah in par šopov goste trave.

Ko naših gotdov več ne bo oziroma bo površina padla pod določeno raven, normalno življenje pod Alpami ne bo več mogoče, laho pričakujemo, da se bo v naslednjih desetletjih začelo zmanjševati število prebivalcev, dokler ne bo padlo nekje na polovico, kolikor jih bo lahko mogoče še preživelo v tem gnilem peklu. Slovenstvo je popolnoma odvisno od naših gozdov, skratka, kar sosednjih držav nes krbi preveč, mi bi se pa lahko začeli bolj pametno obnašati,
Saj ste inteligentni.