70 let Draga Jančarja, najbolj prevajanega in nagrajevanega slovenskega književnika
Nove izdaje in ponatisi ob književnikovem jubileju
Objavljeno: 13. april 2018 ob 14:21
Maribor - MMC RTV SLO, STA

Drago Jančar
Drago Jančar se je rodil 13. aprila 1948 v Mariboru. Foto: BoBo
Mnoga življenja
Z Dragom Jančarjem se bo mogoče srečati 23. aprila v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer bo spregovoril o nedavno izdani zbirki novel in kratkih zgodb, naslovljeni Mnoga življenja. Foto: Založba Beletrina
       Drago Jančar je univerzalen. V njegovem delu najdemo vse, kar si želimo poiskati. In temu povsem pritrjujemo.       
 Literarni zgodovinar Aleksander Zorn
To noč sem jo videl
Avstrijska radiotelevizija ORF več kot desetletje za lažje manevriranje po knjižnem trgu, na katerem letno izide 90.000 naslovov, vsak mesec pripravi seznam najboljših knjig. Na vrhu decembrskega seznama leta 2015 se je znašel nemški prevod romana To noč sem jo videl, ki je v izvirniku izšel pet let prej. Foto: Založba Modrijan

Trije kresniki za romane, Prešernova nagrada za opus in Herderjeva nagrada za književnost in naziv Državljan Evrope so le nekatera priznanja, ki spremljajo ustvarjanje pisatelja, dramatika in esejista Draga Jančarja.

Na današnji dan leta 1948 v Mariboru rojeni Drago Jančar po lastnih besedah navdih za svoje delo črpa iz zgodovine in življenja v vseh njegovih odtenkih. Ob književnikovem jubileju, ki ga bodo domače založbe počastile z novimi izdajami ali ponatisi, se ta izogiba intervjujem.

Kljub temu se bo mogoče z Jančarjem srečati 23. aprila v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer bo spregovoril o nedavno izdani zbirki novel in kratkih zgodb, naslovljeni Mnoga življenja (založba Beletrina). Prav tako ne želi več komentirati aktualnega političnega dogajanja, ker pravi, da je "povedal vse, kar je želel povedati". Kot je še dejal, je "prišel trenutek, ko časa ni več veliko in se je treba posvetiti globljim vprašanjem življenja".

Obsojen zaradi širjenja lažne propagande
Drago Jančar je v rodnem mestu končal višjo upravno šolo in bil med letoma 1971 in 1974 novinar pri časopisu Večer. Leta 1974 je bil obsojen na enoletno zaporno kazen zaradi širjenja sovražne propagande, a so ga čez tri mesece izpustili.

Nato se je resneje posvetil pisateljevanju, se za kratek čas zaposlil pri Viba filmu, sodeloval pri ustanovitvi Nove revije, leta 1981 pa sprejel delo urednika in tajnika pri Slovenski matici. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik slovenskega Pena, v okviru katerega je pripomogel k slovenski osamosvojitvi. Od leta 1995 je izreden član SAZU-ja.

Jančar je do danes nanizal 11 romanov, v katerih si je za osrednje teme izbral individualno eksistencialno in moralno stisko, iskanje smisla in opore, ogroženost posameznika in njegovo brezupno spopadanje z družbeno stvarnostjo, zadušljivo duhovno atmosfero, ujetost v usodo, uničevalna oblastništva, kaotičnost sveta in vseobvladujoče nasilje, ki so pogosto alegorično premaknjene v preteklost, beremo v Velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti.

Pisatelj s tremi kresniki v žepu
Romani Katarina, pav in jezuit, Zvenenje v glavi ter To noč sem jo videl so prejeli nagrado kresnik. Delo To noč sem jo videl je prevedeno v več kot deset jezikov. Roman je v francoskem prevodu prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo, ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov, bil je tudi kandidat za francosko literarno nagrado femina. Nemški prevod se je decembra 2015 znašel na vrhu lestvice najboljših knjig, ki jo po izboru avstrijskih kritikov objavlja radiotelevizija ORF. Istega leta je bil s tem romanom kandidat za poljsko literarno nagrado angelus, namenjeno srednjeevropskim pisateljem, z romanom Katarina, pav in jezuit pa je bil že v preteklosti nominiran za to nagrado.

Jančar v svojih esejih in zapisih, ki so večinoma kritično zaostreni ali polemični, obravnava sodobne družbene razmere v Sloveniji in svetu, razgalja podobo človeka, časa in družbenih navzkrižij, odkriva podaljšano preteklost in njene korenine, preiskuje cinično distanco, razčlenjuje stanje duha, kulturne politike in literature, razkriva resničnost postkomunističnega sveta, demistificira iluzije in presoja tudi globalizacijo, ameriške vplive, evropske perspektive in bistvo srednje Evrope.

Med njegovimi gledališkimi deli velja izpostaviti besedila Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček, Dedalus, Klementov padec in Zalezujoč Godota, v katerih razčlenjuje konflikte razmišljujočih posameznikov v območju individualizma, volje, etike, skepse, totalitarnosti, meščanske družbe in revolucijske skupnosti. Napisal pa je tudi več novel in kratkih zgodb - med njimi najdemo naslova Smrt pri Mariji Snežni in Človek, ki je pogledal v tolmun -, ki so kot omenjeno nedavno izšle pod naslovom Mnoga življenja.

"Kolos mnogih literarnih smeri"
Kot ocenjuje literarni zgodovinar Aleksander Zorn, je avtorjeva proza "problem", ker "pokriva tako rekoč vse, kar prileti mimo". Drago Jančar je "kolos mnogih literarnih smeri, estetik, poetik in tudi tujih praks ter celo zemljepisnih področij, da ga moremo imenovati samo še stoletni klasik /.../". "Drago Jančar je univerzalen. V njegovem delu najdemo vse, kar si želimo poiskati. In temu popolnoma pritrjujemo," je prepričan Zorn.


O svojem delu je Drago Jančar lani spregovoril tudi v oddaji Pisave, ki si jo lahko ogledate v spodnjem videu.



P. G., foto: BoBo
Drago Jančar
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
gospod iskreni
# 13.04.2018 ob 16:46
Vrhunski pisatelj, v Sloveniji manj cenjen od Vojnovića. Je preprosto napacne usmeritve
henodarling
# 13.04.2018 ob 15:40
Velik pisatelj.
Preberite, toplo priporočam:

TO NOČ SEM JO VIDEL
in še
IN LJUBEZEN TUDI.
Seveda je še veliko drugega...
miro789
# 13.04.2018 ob 16:52
Hvala za dobre knjige!
ocalar_1
# 13.04.2018 ob 15:39
Velik pisatelj, moj poklon.
kiliboy
# 19.04.2018 ob 10:46
Vrhunski avtor, brez kančka dvoma.
Leni1
# 16.04.2018 ob 21:08
Na spletnu lahko z dLib preberemo tudi tole Jančarjevo razmišljanje

Klici in kaplje

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XZZOSANB/833fad10-0b52-4185-9cf1-39f7cd350ff5/PDF
jan15
# 14.04.2018 ob 12:21
Leta 1974 je bil obsojen na enoletno zaporno kazen zaradi širjenja sovražne propagande, a so ga čez tri mesece izpustili.

Ni povedano, zakaj so ga obsodili?