To je že druga krimiserija v produkciji MGL-ja, lani so prikazali Vranja vrata v avtorstvu pisatelja in režiserja Nejca Gazvode in režiji makedonskega režiserja Aleksandra Popovskega.

V središču zgodbe, postavljene v Velenje, okolje blokovskih naselij in srednjega razreda, so družinski odnosi, sodbe, preden je krivda dokazana, laži, medijski linč, sploh v manjših skupnostih v Sloveniji, rasna, verska in spolna nestrpnost, zasvojenost, travme, ki zaznamujejo osebnost, koruptivnost in vprašanje odgovornosti.

Zgodba deloma temelji na resničnih dogodkih
Avtorica besedila je tekst ustvarjala več kot leto dni. Mala scena MGL-ja bo skozi kriminalko priča dogodku, ki se je zgodil pred 15 leti, njegove posledice pa se raziskujejo še danes. Zgodba deloma temelji na resničnih dogodkih, je povedala Zemljičeva.

Z režiserko Nino Šorak, ki je bila po besedah direktorice in umetniške vodje Barbare Hieng Samobor tudi pobudnica za uvedbo gledališke kriminalne nadaljevanke v MGL-ju, si je filmska in televizijska režiserka Barbara Zemljič zamislila, da bi bila Praznina spomina prikazana čim bolj filmsko oziroma televizijsko, ne da bi jih pri tem omejeval odrski prostor. Montaža in menjava kostumov sicer v nasprotju s filmskim ali TV-formatom zahtevata svoj čas, vendar je prepričana, da jim je uspelo.

Kako žanr serije prestaviti na oder?
Po režiserkinih besedah jo je pri postavitvi najbolj zanimalo, kako žanr serije prestaviti na oder, na kakšen način pri tem graditi napetosti ter kako izpostaviti trenutke, ki so nujni za samo zgodbo. Pri tem so si pomagali z videom, ki ga je podpisala Pila Rusjan, ter scenografijo, delom Lenke Đorojević, ter nekaterimi rekviziti, kot so žaluzije, ki so postali tudi projekcijska površina. Video ima pri tem, kot je povedala njegova avtorica, vlogo ozadja, ki riše prostor, vlogo tistega, česar ni na odru, ter vlogo poudarkov na zgodbi, kot so različni detajli.

Pomagali so kriminalisti in forenziki
Pri gradnji likov sta si avtorica in režiserka pomagali tudi z zunanjimi sodelavci in njihovimi izkušnjami, med drugim s kriminalisti, forenziki, odvetniki in zaposlenimi na Dobu. Kot je razložila dramaturginja Urša Adamič, Praznina spomina na odru gradi svet v malem, gre za pripovedovanje zgodbe skozi identifikacijo z liki, vstop vanje pa omogoča video.

Glasbo je napisal Laren Polič Zdravič, za velenjski govor, uporabljen v nadaljevanki, sta igralcem svetovala Špela Kožar in Jaka Lah, za končno različico jezika pa je poskrbel lektor Martin Vrtačnik. Kostume je oblikovala Tina Pavlović, svetlobo pa Andrej Koležnik in Boštjan Kos.

"Zelo slovenska zgodba v ne dobrem pomenu te oznake"
Po oceni Barbare Hieng Samobor je zgodba "zelo slovenska v ne dobrem pomenu te oznake", tudi žalostna, zaplet pa prepoznaven, saj se takšne usode dejansko dogajajo. Vsem vlogam pripisuje približno enako težo, razen dveh kriminalistov, ki ju bosta odigrala Primož Pirnat in Maruša Majer kot gostja, so liki tudi družinsko povezani.

V ospredju sta sicer Lotos Vincenc Šparovec kot tisti, okrog katerega se zgodba spleta, in njegova mati v podobi Jette Ostan Vejrup. Kot se je pošalil Šparovec, se mu je zdelo, kot da pripravljajo Shakespearjevo tragedijo Romeo in Julija, le da v Velenju.

Igralske ekipe, v kateri so še Jožef Ropoša, Gaber K. Trseglav, Bernarda Oman, Boris Ostan, Ana Dolinar Horvat in Mojca Funkl, nadaljevanka ni pustila ravnodušne, zato menijo, da bo enako z gledalci, ki si bodo premiere preostalih epizod lahko ogledali 5., 12. in 19. aprila. Slavnostna premiera pa bo 20. in 21. aprila.