Video: Hiša v obliki dimnika, v kateri diši po domači kuhi
Dolga razpoka v slemenu daje prostorom poseben značaj
Objavljeno: 13. julij 2017 ob 06:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

Arhitekti so osrednjo vlogo po naročilu izdelane peči vzeli kot izhodišče za zasnovo celotne hiše, ki se po prerezu dvakrat zalomi in s tem sledi geometriji dimnika. Na vrhu se dvokapna streha po celotni dolžini razpre – iz sebe izpusti dim – in v hišo prepusti zenitno svetlobo. Foto: Flavio Coddou

"Hiša dimnik" arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič stoji na robu naselja, kjer se spogleduje s cerkvico iz 16. stoletja.

Zasnova objekta, ki je umeščen v značilno slovensko primestno okolje, se zato naslanja na specifiko lokacije.

Hiša stoji kraj vasi, med lesenim skednjem in vaško cerkvijo. Na skedenj se naveže materialno – z oljeno macesnovo fasadno oblogo, ki se premišljeno nadaljuje tudi v streho -, na cerkev pa s svojo nenavadno geometrijo in uporabo zenitne svetlobe. S tem ustvari dialog med sosednjima objektoma in osmisli njuno sobivanje.

Gre za nekakšno arhetipsko slovensko hišo z dvokapno streho, ki pa ima zaradi specifičnih potreb svojih stanovalcev prirejeno podobo: gre namreč za ljudi, ki veliko in radi kuhajo, tudi na štedilniku na drva.

Reža v slemenu opravlja več funkcij: ker je tako dolga, ponuja priložnost, da arhitekti v bivalne prostore pripeljejo izjemno zenitno svetlobo, ki daje prehajajočim prostorom v notranjosti poseben značaj.

Kaj je o projektu povedal arhitekt Aljoša Dekleva, si oglejte v priloženem prispevku Julije Vardjan iz Poletne scene, več fotografij pa najdete v prispevku Alje Košir na spletni strani oddaje Ambienti.

VIDEO
Kultura bivanja: Hiša dimnik
A. K.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
arhitektka
# 13.07.2017 ob 07:47
Meni se ravno grda ne zdi, pač še ena 'moderna kmečka' hiša.
Zmotijo pa me:
- mala hiša, pa toliko hodnikov in stopnišč
- kako naj kuham, če sta si štedilnik in pomivalno korito nasproti na otoku? Operem korenček, ga zrežem, potem grem pa okoli otoka, da ga vržem v lonec. Ena beseda: Neufert!
- stekleno okno v nebo je zame NE: vsaj včasih je fino imet temo v spalnicah, nikoli se ne bi mogla navaditi na dež ali točo po strešnem oknu.
drevo1
# 13.07.2017 ob 11:23
Grdo, depresivno ! Ne hvala !

Verjetno bi bilo potrebno hišo prilagoditi slovenskim standardom in jo pobarvati vijolično, da je javnost ne bi več smatrala za depresivno.
galoper
# 13.07.2017 ob 08:07
Ni prilagojeno niti zgodovinskim trendom niti okolju. Skratka, podobno kot sraka, ki v svoje gnezdo vplete karkoli.
KavonB
# 13.07.2017 ob 11:36
Ko pridobivamo lokacijsko informacijo-lokacijsko dovoljenje nam na upravni enoti predpišejo kakšne oblike mora biti hiša, v katero smer je streha, streha dvokapna, naklon strehe, koliko vrst zidakov lahko postaviš do nosilne lege, kje mora biti vhod, ...... pri nas je nemogoče postaviti drugačne hiše, oblike, material, svoje sanje, ... očitno je ta lastnik imel hude veze bilo kje, ali pa modra, bela, rumena, ... kuverta:)

Ja, je pa dovoljeno narediti kričeče rdeče fasade, fluroscentno rumeno, zeleno ki je ni mogoče dobiti v naravi, modro, ......
Sam sem imel super idejo v 80-tih letih, pa ni šlo preko birokracije. Narediti sem moral takšno kot ostali, celo iz točno določenega projektivnega biroja, po hudih bojih sem lahko izbral drug biro.

Morda bo uspelo to mojemu sinu, pustimo se presenetiti!
StricaOdZadi
# 13.07.2017 ob 08:23
Čestitam.
Zelo slabo se umešča v prostor.
Mirko Tipka
# 13.07.2017 ob 13:07
na cerkev pa s svojo nenavadno geometrijo in uporabo zenitne svetlobe. S tem ustvari dialog med sosednjima objektoma in osmisli njuno sobivanje.

daj ne bluzi... dva popolnoma drugačna objekta, ki po nobeni logiki ne spadata skupaj.. no morda po "moderni umetniški", ki je tako in tako nihče ne razume, razen morda otrok do 3let.

Hvala za članek, da se bom na daleč izognil temu arhitektu.
djdj
# 13.07.2017 ob 12:42
Preveč ostrih robov. Vsaj robove oken, bi lahko okrasili z okrasnimi letvicami Izgleda kot bi jo sestavili osnovnošolci pri tehničnemu pouku. Les je lep material, ampak kaj takega je izgleda bolj kot "gospodarski objekt" - za spravilo sena, orodja...
dunbar
# 13.07.2017 ob 11:48
drevo1

Nova stanovanjska gradnja na podeželju bi se naj načrtovala skladno z obstoječo arhitekturo, uporabijo pa se lahko tudi sodobni prijemi, se pravi, da je po gabaritih in oblikovalskih prvinah podobna obstoječi (tradicionalni) oz. iz nje izhaja. Za to hišo to lahko vsekakor potrdimo, podolgovat tloris s klasičnimi nakloni, pritličje v nivoju terena, povezano z zunanjostjo.
Izraz zlivanje z okolico ima za moje pojme preveč ekspresiven prizvok in strokovno ni primeren, mogoče v biologiji v primeru obnašanja kameleona...) Se pa povsem strinjam s tabo in s uporabnikom kajuli...Mnenj vajinih predhodnikov, ki so na izrazito nizkem nivoju, niti nima smisla komentirati.
Slo_v_k
# 13.07.2017 ob 08:44
Slabo Dekleva, zgleda kot grobnica. Ubistvu je lesena fasada edino kar vizualno "resuje" objekt.
evaevi
# 19.07.2017 ob 08:47
Saj nisem zdelala vsega kajulijevega poduka, ma tole čudo mi je pa padlo v oči :)

Arhitektura se ne more ocenjevati iz vidika osebnih želja in potreb.
evaevi
# 19.07.2017 ob 08:40
ok, roza hacienda bi bila res neprimerljivo hujša izbira kot je ta štala.
srn
# 13.07.2017 ob 10:28
Ampak če si te sodobne hiše predstavljate, kot da okoli njih ni klasičnih predimenzioniranih hiš, boste ugotovili, da pa se dejansko zelo zlivajo z okolico in iz nje prav nič ne štrlijo.
Torej, če spremenimo okolico, se ta hiša z njo zliva. :) Bistroumno, ni kaj.
drevo1
# 13.07.2017 ob 11:16
Torej, če spremenimo okolico, se ta hiša z njo zliva. :) Bistroumno, ni kaj.

Nisi razumel. Vsi si predstavljate, da bi se morala hiša zliti z okolico na način, da bi se zlivala z okoliškimi hišami. Torej, da bi bila podobna samograditeljskim tipskim hišam. Kot da so le-te primeri dobre arhitekture, ki bi jih bilo potrebno posnemati. V resnici pa vsi vemo, da so totalno osiromašile slovenski prostor in uničile identiteto posameznih regij. Identiteta regije pa temelji predvsem na materialnosti regije - tradicionalne slovenske hiše (gorenjska, primorska, panonska...) se zlivajo z okoljem, ker so za gradnjo uporabljali materiale, ki so jih dobili v okolici (les, kamen...). Sodobna arhitektura se hoče k temu vračati. Ampak slovenska javnost tega noče razumeti, ker jim očitno višek arhitekture še vedno pomeni predimenzonirana škatla živahnih barv s plastičnimi okni, stebrički na balkonskih ograjah in palčki na dvorišču.
zlobniCO2
# 13.07.2017 ob 09:15
joj! pa je res korito nasproti štedilnika , res neposrečeno. Zunanjost še gre , notranjost pa res deluje temna in hladna.
samogledam
# 13.07.2017 ob 07:07
Grdo, depresivno ! Ne hvala !
kajuli
# 13.07.2017 ob 09:50
- mala hiša, pa toliko hodnikov in stopnišč

tej hiši ni niti enega hodnika, stopnišč pa tudi skoraj ni - bivalni prostori so veliki, svetli in povezani, potem pa imaš par stopnic (brez hodnika) gor v eno spalnico in par stopnic dol v drugo spalnico (za goste). Torej ima hiša samo par stopnic, ki jih lastnika uporabljata za svoje namene. Potem pa je še klet, ki ima povezavo direktno iz vrta, za spravilo vrtnih orodij itd. - da je ta klet pod zemljo, je verjetno zahteva lastnikov, ker so želeli majhen tloris, če bi to vse naredili v enem nadstropju, v celoti v pritlični hiši, hiša po kvadraturi precej naraste - jaz recimo tudi ne maram v celoti pritličnih hiš. Pač stvar osebnega okusa.

- kako naj kuham, če sta si štedilnik in pomivalno korito nasproti na otoku? Operem korenček, ga zrežem, potem grem pa okoli otoka, da ga vržem v lonec. Ena beseda: Neufert!

Tu je potrebno razumevanje moderne arhitekture, ki je v celoti podrejena osebnim potrebam in ni več univerzalna, za vse enaka. Dobri arhitekti zato najprej naštudirajo bivalne navade lastnikov, nato pa šele nartujejo podrobnosti. Ena izmed možnih razlag je sledeča: kadar kuhajo za centralnim štedilnikom, kuhata dve osebi hkrati, ena operira na eni strani, kjer pere zelenjavo, jo reže, jemlje stvari iz omar itd., na drugi strani pa druga oseba samo meče v lonec in kuha in okuša. Dejansko moderni arhitekti zaporedje in postavitev pohištva postavljajo tako, da natančno ustreza stanovalcem. Nam so recimo postavili v vhodni veži malo kopalnico in sušilnico, ker imamo pse, in je v "umazanih" mesecih prva stvar, ki jo naredimo po sprehodu, da pse stuširamo, zbrišemo, in potem moramo mokre brisače posušiti. Iz tega razloga imamo pralnico zraven vhodne veže, kar je čisto na nasprotnem koncu kot so spalnice, kjer je načeloma bolj priljubljena pozicija za pralni stroj in sušilnico, ker so tam potem tudi omare, kamor to oprano perilo zlagaš. Tako moramo nesti umazano perilo na drugi konec v pranje, vendar nam to bolj odgovarja, ker nam je prioriteta, da imamo te stvari tam, kjer jih zaradi psov potrebujemo 3 x dnevno, kot pa tam, kjer jih potrebujemo 2 x tedensko zaradi pranja perila. Evo, to je razlaga, da si boste lažje predstavljali, zakaj ene stvari naredijo na način, da se vam zdijo nelogične. Ker se pač prilagajajo specifičnim potrebam lastnikov, za katere pa mi, ki gledamo samo slikice, ni ne vemo.

- stekleno okno v nebo je zame NE: vsaj včasih je fino imet temo v spalnicah, nikoli se ne bi mogla navaditi na dež ali točo po strešnem oknu.

Arhitektura se ne more ocenjevati iz vidika osebnih želja in potreb. To je enako, kot da bi nekdo rekel, da so mu grdi vsi karavani, iz razloga, ker on tako velikega avtomobila ne potrebuje. Če tebi osebno neka specifina stvar ne ustreza, to ne pomeni, da tebe potem to moti. Moti lahko samo tistega, ki to uporablja, pa za njegove potrebe ni primerno narejeno. Kar se tiče strešnih oken, je menda izredno prijetno in pomirjujoče škrebljanje dežja po steklu. In treba je vedeti, da to niso ravno strešna okna, pač pa je debelo strešno steklo, ki močno uduši zvok. Toča pa ne pada ponoči, ko spiš. Pa še to, dvomim, da se strešna okna ne dajo zatemniti, verjetno pač samo niso pojasnili te podrobnosti v članku.

Moderna arhitektura se torej ne more ocenjevati po enakih standardih, kot se je ocenjevala v preteklosti. Je pa težko dobiti vtis o nečem, kamor v notranjost še nisi stopil in sploh nimaš občutka, kako to deluje, ko si dejansko v takih prostorih.
kajuli
# 13.07.2017 ob 09:59
Ni prilagojeno niti zgodovinskim trendom niti okolju. Skratka, podobno kot sraka, ki v svoje gnezdo vplete karkoli.

Čestitam.
Zelo slabo se umešča v prostor.


Da odgovorim še tema dvema komentarjema. Nasploh Slovenci veliko komentiramo za moderne gradnje, kako ne pašejo v okolje. Vendar je stvar v tem, da Slovenci dejansko ne razumemo, kaj to pomeni "zliti se z okolico" . Mi si napačno predstavljamo, da to pomeni, da se zlije z okoliškimi hišami. V resnici pa to pomeni, da se zlije z zemljo, travo, gozdom, v okolici. in klasične slovenske hiše se z okolico prav nič ne zlivajo, pač pa zelo grdo, ko neki monstrumi štrlijo iz nje. Ja, se pa ta sodobna arhitektura ne zliva z okoliškimi hišami. Ampak če si te sodobne hiše predstavljate, kot da okoli njih ni klasičnih predimenzioniranih hiš, boste ugotovili, da pa se dejansko zelo zlivajo z okolico in iz nje prav nič ne štrlijo. Vedeti j tudi treba, da smo mi sedaj v tranziciji spreminjanja arhitekture. Da se bo v nekaj desetletjih arhitektura popolnoma spremenila, ko bodo prenovljene/porušene in na novo zgrajene hiše predstavljale večino hiš pri nas. Takrat te moderne hiše ne bodo več štrlele ven, pač pa bodo ven štrlele klasične slovenske hiše. Ampak celota pa se bo bolj zlivala z okolico, ker bo teh slovenskih monstrumov ostalo zelo malo, moderna arhitektura pa se že itak z okolico veliko bolj zlije.
bodhisattva
# 13.07.2017 ob 07:15
Meni osebno so tudi te hise z lesenimi fasadami ful grde. zgledajo kot eni zacasni kontejnerji za gradbince.