Kot je pokazala raziskava, ki so jo naredili znanstveniki na univerzi Northwestern, imajo superstarostniki debelejši predel korteksa in veliko manj nevrofibrilarnih pentelj, ki so sicer eden od znakov alzheimerjeve bolezni, in hkrati več nevronov, ki jih povezujemo z višjo stopnjo socialne inteligence.

Znanstveniki v zadnjih letih obsežno raziskujejo možgane superstarostnikov, da bi se dokopali do spoznanj, kako dejansko delujejo, to pa bi lahko privedlo do odkritij, kako lahko starejši čim dlje varujejo svoj spomin. "Možgani superstarostnikov so bodisi drugače razvejani, bodisi imajo strukturne razlike, če jih primerjamo z njihovimi običajnimi vrstniki," je dejal eden od raziskovalcev Changiz Geula, sicer profesor v univerzitetnem centru za kognitivno nevrologijo in alzheimerjevo bolezen v Chicagu. "Mogoče gre za en dejavnik, kot je specifični gen, ali pa kombinacija dejavnikov, ki varujejo," je pojasnil Geula.

Če bi lahko prepoznali dejavnike, ki pripomorejo k izjemnim spominskim sposobnostim superstarostnikov, bi lahko na ta način oblikovali strategije, s katerimi bi običajnim starostnikom pomagali pri ohranjanju njihovih kognitivnih funkcij in oblikovali nove terapije za obravnavo določenih oblik demence, meni vodja raziskave Tamar Gefen.

Izsledke so objavili v reviji Journal of Neuroscience.