Šipek telesu pomaga, da se brani pred okužbami, še posebej ga priporočajo pri prehladu, saj izboljša odpornost po daljšem ležanju. Foto: EPA
Šipek telesu pomaga, da se brani pred okužbami, še posebej ga priporočajo pri prehladu, saj izboljša odpornost po daljšem ležanju. Foto: EPA

Pravijo mu tudi babji zob, bavec, divja roža, pasja gartroža … Našli ga boste na obronkih travnikov, v gozdu ali posekah. Zraste tudi do tri metre visoko. Zori od septembra naprej, tako da je najprimernejši čas za nabiranje oktober in november. Plodovi so rdeče barve in podobni rdeči jagodi. Nabirate jih, ko so še trdi in komaj začno rdeti. Zreli in mehki niso več primerni za čaj, temveč le za marmelado. Lahko jih razrežete ali posušite cele in hranite na suhem.

Sicer je pa šipek eden izmed najdostopnejših naravnih virov vitamina C, in tudi A, B, K in P, poleg tega vsebuje še sadni sladkor, čreslovino, jabolčno in askorbinsko kislino ter pektine. Telesu pomaga, da se brani pred okužbami, še posebej ga priporočajo pri prehladu, saj izboljša odpornost po daljšem ležanju. Učinkovit je tudi pri zapeki in blagih težavah z žolčnikom ter pri obolenjih ledvic in sečnega mehurja. Pripravite si lahko prevretek, tako da s skodelico vode prelijete dve čajni žlički zrezanih plodov, zavrete in kuhate deset minut.

Čaj pomaga tudi pri išiasu in revmatizmu. V primeru težav s kamni v ledvicah ali mehurju pa je že župnik Kneipp priporočal tri do štiri skodelice čaja na dan. Če pa se odločite za pripravo sirupa ali marmelade, predtem odstranite semena.