Na današnji dan se je rodil Jean Calvin. Foto: Wikipedia
Na današnji dan se je rodil Jean Calvin. Foto: Wikipedia
Cesar Hadrijan je dal zgraditi tudi Villo Adriano v Rimu, ki je uvrščena na Unescov seznam kulturne dediščine. Foto: EPA
Marcel Proust
Marcel Proust - raziskovalec vsakdanjih čustvenih pretresov in spominov, ki jih obudi vonj po sveže pečeni magdalenici. Foto: Spletna stran cartaepenna.it
Nil imenujejo tudi reka življenja. Foto: EPA
Palermo je julija leta 1943 prešel v zavezniške roke.
Hassiba Boulmerka
Hassiba Boulmerka je bila alžirska junakinja na olimpijskih igrah v Barceloni. Foto: EPA
Borisa Jelcina je na predsedniškem mestu zamenjal Vladimir Putin. Foto: EPA
Alex Corretja
Alex Corretja je končal zmagoviti niz Thomasa Musterja. Foto: EPA

Od leta 1536 je živel v Ženevi, kamor se je umaknil pred katoličani, ki so ga preganjali. V mestu je vpeljal strog cerkveni red, pri tem pa so ga podpirale posvetne oblasti.

Tam je tudi ustanovil prvo protestantsko-kalvinsko versko skupnost. Njegova cerkev je razen splošnih protestantskih načel (ta so naslednja: osnova vere je sveto pismo, odklanjanje svetih podob, razkošnih cerkvenih obredov, celibata in druge) sprejela tudi dogmo o predestinaciji.

Jedro kalvinizma je nauk, da posameznik je ali ni izvoljen od Boga že od rojstva, kar se kaže v delovnih uspehih, bogastvu in podobnem. Kalvinizem se razlikuje od luteranstva tudi po tem, da je ob svojem nastanku povsem služil mlademu in revolucionarnemu meščanstvu, zato se kalvinska reformacija imenuje tudi buržoazna in to popolnoma upravičeno.

Glavni Calvinov spis je Ustanova krščanske vere. Privrženci Calvinovega nauka (kalvinci) so bili tudi francoski hugenoti in angleški puritanci. Prek Nemčije se je kalvinizem razširil na Nizozemsko, v Francijo in Anglijo. S svojim naukom pa je segel tudi na Madžarsko in od tam v Prekmurje. Jean Calvin je umrl leta 1564.


Leta 48 pr. n. št. se je Julij Cezar v bitki pri Dirahiju (danes Drač v Albaniji) komaj izognil porazu proti Pompeju.

Leta 138 je umrl rimski cesar Hadrijan. Veljal je za izredno pomembnega graditelja, ki je dal zgraditi Angelski grad.

Leta 1407 je bila z ustanovno listino celjskega grofa Hermana II. ustanovljena kartuzija Pleterje.

Leta 1584 je umrl nizozemski državnik Willem van Oranje - Viljem Tihi.

Leta 1640 se je rodila angleška dramatičarka Aphra Behn.

Leta 1778 je francoski kralj Ludvik XVI. napovedal vojno Veliki Britaniji.

Leta 1789 je raziskovalec Alexander Mackenzie odkril delto reke Mackenzie.

Leta 1821 so ZDA zasedle od Španije kupljeno Florido.

Leta 1830 se je na Antilih rodil francoski impresionistični slikar in grafik Camille Pissaro.

Leta 1832 se je rodil ameriški astronom in optik Alvan Graham Clark.

Leta 1851 je umrl francoski slikar Louis Jacques Mande Daguerre, izumitelj dagerotipije, najstarejšega oziroma prvega uporabnega fotografskega postopka.

Leta 1856 se je rodil Nikola Tesla, elektroinženir, izumitelj, fizik, kemik in matematik. V svojem življenju je patentiral več kot 700 izumov. Mnogi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Najznamenitejši je večfazni indukcijski elektromotor, ki ga je izumil leta 1882 in kasneje izdelal.

Leta 1871 se je v Parizu rodil francoski pisatelj Valentin Louis Georges Eugene Marcel Proust.

Leta 1884 je v Berlinu umrl Carl Richard Lepsius, nemški egiptolog in jezikoslovec, ki je vodil ekspedicijo v dolini Nila vse do Sudana. Lepsius je v Egiptu vodil raziskave v letih 1842-1846.

Leta 1888 se je rodil italijanski slikar Giorgio de Chirico.

Leta 1890 je Wyoming postal 44. ameriška zvezna država.

Leta 1895 se je rodil nemški skladatelj Karl Orff. Njegovo največkrat izvajano delo je kantata Carmina Burana s starolatinskimi posvetnimi besedili, ki so izrazito zabavljiva in tudi močno zasoljena.

Leta 1902 se je rodil nemški kemik Kurt Alder, ki je leta 1950 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1913 so v Dolini smrti (Death Valley) v ZDA namerili 56,7 stopinje Celzija.

Leta 1915 se je v Quebecu v Kanadi rodil pisatelj judovskega rodu Saul Bellow, ki je leta 1976 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Leta 1920 se je rodil ameriški fizik Owen Chamberlain, ki je leta 1959 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1925 je bila ustanovljena sovjetska tiskovna agencija TASS.

Leta 1925 se je v Daytonu v ameriški zvezni državi Tennessee začel "opičji proces", v katerem je bil John Scopes, mladi srednješolski učitelj, obtožen poučevanja evolucijske teorije. To je bilo v nasprotju z veljavnim zakonom, ki je prepovedoval učenje kakršne koli teorije o nastanku človeka, ki bi bila v nasprotju s svetopisemskim naukom.

Leta 1937 se je rodil ruski pianist in dirigent Vladimir Aškenazi, ki je deloval v Angliji.

Leta 1938 se je rodil francoski arhitekt Paul Andreu.

Leta 1938 je ameriški milijonar Howard Hughes v rekordnih 91 urah z letalom preletel svet.

Leta 1941 je umrl ameriški džezovski pianist in skladatelj Ferdinand "Jelly Roll" Morton.

Leta 1943 se je rodil ameriški teniški igralec Arthur Ashe. Velja za najboljšega temnopoltega teniškega igralca vseh časov.

Leta 1943 se je na Siciliji začela operacija Husky - to je izkrcanje ameriških in britanskih enot pod poveljstvom Dwighta D. Eisenhowerja. Zavezniki so že 23. julija zavzeli Palermo, tri dni kasneje pa je bil Mussolini aretiran.

Leta 1960 je v finalu prvega evropskega nogometnega prvenstva Sovjetska zveza na Parku princev v Parizu po podaljšku premagala Jugoslavijo z 2:1.

Leta 1962 so Američani v orbito izstrelili prvi telekomunikacijski satelit Telstar. S pomočjo tega satelita so omogočili prenos medcelinskih radijskih in televizijskih oddaj.

Leta 1968 se je rodila alžirska atletinja Hassiba Boulmerka.

Leta 1973 so Bahami postali neodvisna država.

Leta 1978 je umrl ameriški industrialec in človekoljub John Davison Rockefeller III.

Leta 1979 je umrl ameriški dirigent Arthur Fiedler.

Leta 1983 je umrl nemški skladatelj in dirigent Werner Egk.

Leta 1985 so francoski agenti v Aucklandu (Nova Zelandija) potopili ladjo Rainbow Warrior, s katero so pripadniki skupine Greenpeace hoteli protestirati proti francoskim jedrskim poskusom v južnem Tihem oceanu.

Leta 1993 je Kenijec Yobes Ondieki na stadionu Bislett v Oslu kot prvi v zgodovini pretekel 10.000 metrov hitreje kot 27 minut (26:58,38).

Leta 1991 je Boris Jelcin postal predsednik Ruske federacije.

Leta 1995 je Alex Corretja v 1. krogu teniškega turnirja v Gstaadu premagal Thomasa Musterja s 7:5 in 6:1.

Leta 1997 so znanstveniki s preučevanjem DNK-ja neandertalcev potrdili teorijo o nastanku človeka v Afriki.

Leta 1999 je ženska nogometna reprezentanca ZDA osvojila svoj prvi naslov, potem ko je v finalni tekmi 3. svetovnega prvenstva na stadionu Rose Bowl v Los Angelesu po streljanju enajstmetrovk premagala Kitajsko z izidom 5:4.

Leta 2000 je eksplozija naftovoda v južni Nigeriji ubila 250 ljudi.

Leta 2001 je umrl Herman Brood, nizozemski glasbenik. Rodil se je leta 1946.