se je z napadom pariškega prebivalstva na zloglasno ječo in trdnjavo Bastiljo začela francoska meščanska revolucija.

Največji politični in socialni preobrat se je zgodil v letih 1789-1795, ki je bil svetovnozgodovinskega pomena. Idejna podlaga je bilo razsvetljenstvo, ko so glasniki rastočega meščanstva (tretjega stanu) ostro napadali absolutizem francoskih kraljev.
Kralj Ludvik XVI. je deželne stanove sklical po 175 letih. Poslanci tretjega stanu so se razglasili za ustavodajno skupščino, množice pa so napadle Bastiljo. Narodna skupščina je izdala odlok o pravicah človeka in državljana, s čimer je odpravila vse stanovske privilegije oziroma fevdalizem. Konvent je odpravil monarhijo in razglasil republiko, januarja 1793 je bil usmrčen kralj. To se je zgodilo po jakobinski diktaturi, ki jo je zrušil termidorski odziv velike buržoazije, ki si je z novo ustavo leta 1795 zagotovila oblast in končala revolucijo.

Leta 1223 je Ludvik VIII. postal francoski kralj.

Leta 1602 se je rodil francoski kardinal in državnik italijanskega rodu Giulio Raimondo Mazzarino, bolj znan kot Jules Mazarin.

Leta 1791 je bil Joseph Priestley, angleški podpornik francoske revolucije, po nemirih izgnan iz Birminghama.

Leta 1798 je bil v Združenih državah Amerike sprejet zakon, ki prepoveduje negativne izjave o oblasti.

Leta 1850 se je rodil slovenski škof in filozof Anton Mahnič.

Leta 1858 se je rodila angleška sufražetka Emmeline Pankhurst.

Leta 1867 je izumitelj Alfred Nobel v Red Hillu predstavil uporabo dinamita.

Leta 1881 je umrl ameriški razbojnik Henry McCarty ali William Henry Bonney, bolj znan kot Billy the Kid.

Leta 1889 je bila v Parizu ustanovljena II. internacionala, mednarodna organizacija socialističnih in delavskih strank.

Leta 1889 se je v Bradini rodil hrvaški ustaški zločinec, vodja NDH-ja (Neodvisne države Hrvatske) v času 1941-1945, Ante Pavelić. Pred vojno je bil v izseljenstvu, po aprilskem zlomu pa je z italijansko pomočjo ustanovil NDH. Po vojni se je znova izselil, v odsotnosti je bil obsojen na smrt. Umrl je 28. decembra 1959 v Madridu.

Leta 1913 se je rodil ameriški predsednik Gerald Rudolph Ford.

Leta 1932 je v Ljubljani umrl slovenski botanik Franc Jesenko, ki se je ukvarjal predvsem s križanjem rastlin, zlasti pšenice in rži.

Leta 1933 so bile v Nemčiji prepovedane vse politične stranke z izjemo nacistične.

Leta 1943 so se francoski Antili pridružili svobodni Franciji.

Leta 1950 je umrl novozelandski voditelj Maorov sir Apirana Turupa Ngata.

Leta 1958 je bila v Iraku strmoglavljena monarhija, predsednik države pa je postal Abdul Karim Kassem.

Leta 1965 je Avstralec Ron Clarke na atletskem mitingu v Oslu postal prvi Zemljan, ki je 10.000 metrov pretekel hitreje od 28 minut. Clarke je tekel (še dandanes odličnih) 27:39,4. Sedanji rekord znaša 26:17,53. Clarke je v karieri postavil kar 17 svetovnih rekordov, vseeno pa ni okusil slasti olimpijskega zmagoslavja. Leta 1964 je bil v Tokiu na 10.000 metrov bronast.

Leta 1965 se je spodnji dom britanskega parlamenta izrekel za odpravo smrtne kazni. Šest dni pozneje je dal soglasje tudi zgornji dom in sprejet je bil zakon, ki je odpravil smrtno kazen.

Leta 1965 je Mariner 4 preletel Mars in posnel prve bližnje slike drugega planeta. Mariner 4 je Nasa izstrelila konec novembra 1964.

Leta 1966 je Američan Richard Speck v Chicagu ubil osem študentk zdravstvene nege.

Leta 1967 si je anglež Tom Simpson zelo želel zmagati etapo do Mont Ventouxa na kolesarski Dikri po Franciji. V peklenski vročini je vzel amfetamine, gledalci pa so mu med vožnjo navkreber postregli še z vinom. Simpson se je povsem izčrpan zgrudil na tla, odpovedalo mu je srce in pomoči ni bilo več. To je bil drugi smrtni primer na dirki. Leta 1935 je Španec Francisco Cepeda padel pri spustu s prelaza Galibier. Tretji kolesar je umrl 18. julija 1995, ko je Italijan Fabio Casartelli preminil pri spustu s Col d'Portet d'Aspeta.

Leta 1969 se je začela vojna med Salvadorjem in Hondurasom, imenovana nogometna vojna. Povod za vojaški spopad med sprtima državama latinske Amerike so bile junijske kvalifikacijske tekma za svetovno prvenstvo leta 1970 med obema državama. V petih dneh vojne je življenje izgubilo okrog 2.000 ljudi.

Leta 1977 se je rodila švedska prestolonaslednica Victoria, s polnim imenom Victoria Ingrid Alice Désirée B
ernadotte. Je najstarejši otrok kralja Carla XVI. Gustafa in kraljice Silvie. Trenutno je tudi 189. v vrsti za angleški prestol, saj je njen oče praprapravnuk angleške kraljice Victorie. Krstili so jo v Storkyrkanu 27. septembra 1977, njeni botri pa so bili norveški kralj Harald V., Ralf Sommerlath, nizozemska kraljica Beatrix in princesa Désirée, baronica Silfverschiöldska.

Leta 1984 se je rodil vratar slovenske nogometne reprezentance Samir Handanovič
Leta 2002 je bil izveden neuspešen poskus atentata na francoskega predsednika Jacquesa Chiraca.

Leta 2002 je umrl predsednik Dominikanske republike Joaquín Antonio Balaguer Ricardo.