Na današnji dan
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 30 glasov Ocenite to novico!
Praznik Ivana Kupala
Praznovanje izvira še iz poganskih časov, krščanstvo pa ga je prikrojilo svojim potrebam, kar velja tudi za zimski solsticij oziroma božič. Na kresno noč, polovico leta pred rojstvom Jezusa, naj bi se namreč rodil Janez Krstnik. Foto: Reuters
Alpinist Aleš Kunaver je za slovenski alpinizem pomemben kot utemeljitelj himalajizma. Udeležil se je naše prve alpinistične himalajske odprave leta 1960 na Trisul in bil vodja uspešnih odprav v južni steni Makaluja in Lotseja, ki sta slovenskemu alpinizmu prinesli svetovni sloves. Leta 1979 je bil pobudnik in organizator šole za gorske vodnike v Manangu v Nepalu in ta se zdaj imenuje po njem. Med drugim je pisal o slovenskih planinskih odpravah in posnel nekaj planinskih dokumentarnih filmov. Za svoje delo je dobil številna priznanja, med drugimi tudi Bloudkovo nagrado. Aleš Kunaver se je rodil na današnji dan leta 1935 v Ljubljani. Foto: EPA
Jason Mraz in Mona Tavakoli
Na današnji dan praznuje tudi ameriški kantavror Jason Mraz. Foto: Reuters
Martti Oiva Kalevi Ahtisaari
Zavzemal se je za mir na Kosovu in je bil tudi eden izmed posrednikov v tej pokrajini. Foto: EPA
Milivoje Novakovič, Marko Šuler, Valter Birsa
Slovenski nogometaši so na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki za las ostali brez osmine finala. Foto: Reuters
Aaron Spelling
Aaron Spelling nam je predstavil zgode in nezgode lepih in bogatih v Los Angelesu. Foto: Reuters
Peter Falk
Malce povaljani, na prvi pogled zmeden, a neverjetno ostroumen poročnik Columbo: vloga, ki je bila neločljivo povezana s Petrom Falkom. Foto: EPA

Dodaj v

23. junij: kresna noč ima svojo moč

Na današnji dan
23. junij 2018 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Danes je kresni dan, zato bodo drevi marsikje pripravili kresovanje, najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika; ta namreč goduje jutri, 24. junija.

Na šentjanževo – torej 23. junija – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – "O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.

S praprotjo se lahko pogovarjamo z živalmi
Najbolj razširjena legenda, povezano s kresno nočjo, je še vedno ta, da je to čas, ko se lahko pogovarjamo z živalmi, če si damo v žep praprotno seme. Po nekaterih različicah pa postanemo celo nevidni.

Sen kresne noči vir največjega navdiha
Najbolj znana obdelava kresne noči v literarni zgodovini je nedvomno Shakespearov Sen kresne noči (ca. 1595), ki velja tudi za enega prvih izletov v domišljijske in nezavedne svetove v novem veku. Tam se na kresno noč na gozdni jasi, ki ji gospodarita vilinski kralj Oberon in kraljica Titanija s svojimi vilinci in palčki, skupaj z mojstri rokodelci znajdeta dva para, Hermija in Lisander ter Helena in Demetrij.

Prva dva sta zbežala, da bi se izognila Hermijini poroki z Demetrijem, ta pa se jo odpravi iskat, že predtem pa je zapustil vdano Heleno, ki se prav tako odpravi na pot.

Oberon, ki se mu zaljubljenci smilijo, naroči škratu, naj razreši njihove težave s čarobnim sokom, s katerim se bodo zaljubili v prvega, ki ga bodo videli, ko se zbudijo. A načrt ne uspe kot predvideno, tako da se rodi velika komedija zmešnjav.


Leta 1611 je izbruhnil upor mornarjev proti kapitanu Henryju Hudsonu, ko so se leta 1610 znova podali na pot z ladjo Discovery.

Leta 1668 se je v Neaplju rodil italijanski filozof Giambattista Vico. Velja za začetnika filozofije zgodovine kot znanstvene discipline in kulture psihologije. Umrl je 23. januarja 1744.

Leta 1848 je v Parizu izbruhnil upor delavcev, ki so zahtevali delavske pravice. Po treh dneh so upor krvavo zadušili.

Leta 1858 so britanske čete v bitki pri Krefeldu premagale francosko vojsko.

Leta 1859 se je rodil slovenski planinec in kartograf Alojz Knafelc. Bil je načelnik markacijskega odseka. Njegova označba planinskih poti, rdeč kolobar okoli belega polja, pa se je uveljavila povsod. Izdelal je tudi več planinskih kart in pisal članke o planinstvu.

Leta 1865 se je v Fort Towsonu (današnja Oklahoma) vdala še zadnja uporniška skupina iz ameriške državljanske vojne.

Leta 1872 je umrl slovenski založnik in tiskar Jožef Blaznik.

Leta 1888 so v francoskem Lillu prvič zapeli Internacionalo.

Leta 1889 se je v Odesi rodila ruska pesnica Ana Ahmatova. Ahmatova je predstavnica akmeizma, ki je v nasprotju s simbolizmom zagovarjal jasnost, logičnost in realnost. Njena lirika je jedrnata in zgoščena, zelo intimna, polna tragičnih občutij, sprva z motivi ljubezni, odpovedi in osamljenosti, pozneje pa tudi z doživetji vojne in revolucije, nazadnje pa z razmišljanji o lastni in zgodovinski preteklosti, izgubi najbližjih. Najpomembnejše pesniške zbirke so: Večer, Molek, Bela jata, Trpotec, 1922, Pesnitev brez junaka, Tek časa in Delo.

Leta 1891 je umrl angleški astronom Norman Robert Pogson. Rodil se je 23. marca 1829. Pogson je delal v observatorijih v Angliji in Indiji.

Leta 1894 se je rodil ameriški zoolog in raziskovalec človekovega spolnega vedenja Alfred Charles Kinsey.

Leta 1894 se je rodil britanski kralj Edvard VIII. Edward Albert Christian George Andrew Patrick David je bil kralj od smrti svojega očeta na začetku leta 1936 do decembra istega leta, ko je sestopil s prestola zaradi želje po poroki z Wallis Simpson. Anglikanska cerkev je zelo nasprotovala tej zvezi, saj je bila Simpsonova Američanka, dvakrat ločena in ne tako plemenitega porekla. Dolgo je živel v Parizu, pozneje pa postal guverner na Bahamskih otokih. Umrl je 28. maja 1972 v Parizu.

Leta 1910 se je v Bordeauxu rodil francoski dramatik Jean Anouilh. V svojih delih je prenašal antične teme v stvarnost 20. stoletja. Snov je zajemal tudi iz sodobnosti in s pomočjo tradicionalnih in modernih stilnih sredstev in psihoanalize obravnaval predvsem razkol med odvratno stvarnostjo sodobne meščanske družbe, njene politike in morale in čisto ljubeznijo ter neoskrunjenostjo mladih bitij; edini izhod iz tega razkola je največkrat videl v smrti. Njegove najbolj znane drame so: Popotnik brez prtljage, Ples tatov, Evridika, Ardele ali Marjetica, Skušnja ali kaznovana ljubezen, Valček toreadorjev.

Leta 1915 se je začela prva soška bitka.

Leta 1923 so italijanski fašisti pri Kobaridu aretirali sedem pastirjev in jih obsodili na več let zapora. Istega dne so v Kobaridu tudi porušili spomenik skladatelju Hrabroslavu Volariču in požgali več hiš.

Leta 1931 sta pilota Wiley Post in Harold Getty odletela na prvi (neuspešen) polet okoli sveta.

Leta 1937 se je rodil finski predsednik med letoma 1994 in 2000 Martti Oiva Kalevi Ahtisaari.

Leta 1940 je Adolf Hitler obiskal zasedeni Pariz.

Leta 1943 so v Alžiriji razveljavili odlok o razpustitvi komunistične partije.

Leta 1944 se je na osrednji fronti začela sovjetska ofenziva.

Leta 1945 je bila podpisana ustavna listina Organizacije združenih narodov.

Leta 1947 je ameriški kongres kljub vetu predsednika Trumana izglasoval tako imenovani Taft-Hartleyjev zakon, ki je bil naperjen proti organiziranemu delavskemu gibanju. Zakon je prepovedoval stavko, omejil je sindikalne pravice.

Leta 1956 je bil kot prvi egiptovski predsednik z 99,95 odstotka glasov izvoljen Gamal Abdel Naser. S "skupino svobodnih častnikov" je deloval že v letu 1952, predsednik vlade je bil dve leti. Bil je tudi generalni sekretar Arabske socialistične unije in eden glavnih pobudnikov gibanja neuvrščenih.

Leta 1959 je bil po devetih letih iz enega izmed ameriških zaporov izpuščen domnevni jedrski vohun Klaus Fuchs, ki so mu ob izpustitvi dovolili, da se preseli v Dresden.

Leta 1968 je na tekmi argentinskega nogometnega prvenstva med Boco Juniors in La Platom zaradi panike, ki jo sprožil lažni požarni alarm, umrlo 73 navijačev.

Leta 1972 so Richarda Nixona posneli med pogovorom, kako naj bi CIA vplivala na FBI-jevo preiskavo afere Watergate.

Leta 1972 se je rodil Zinedine Zidane, francoski nogometaš alžirsko-berberskega rodu, ki je bil v letih 1998, 2000 in 2003 izbran za najboljšega igralca na svetu.

Leta 1974 so se Izraelci umaknili z zadnjega sirskega ozemlja, ki so ga zasedli v oktobrski vojni.

Leta 1985 je v eksploziji indijskega boeinga 747 nad Atlantskim oceanom južno od Irske umrlo vseh 329 potnikov in članov posadke.

Leta 1992 je bil mafijski vodja John Gotti obsojen na dosmrtno ječo.

Leta 1995 je umrl ameriški mikrobiolog Jonas Salk, ki je najbolj znan po tem, da je iznašel cepivo proti otroški paralizi.

Leta 1995 je umrl Anatolij Tarasov. Tarasov v Rusiji velja za največjega hokejskega trenerja vseh časov. Z reprezentanco je od leta 1963 do 1970 osemkrat osvojil naslov svetovnih prvakov, s svojim klubom CSKA pa je osvojil 18 državnih prvenstev.

Leta 1996 je umrl grški politik Andreas Papandreu. Po državnem udaru je bil zaprt in izgnan. V domovino se je vrnil leta 1974, kjer je ustanovil stranko Pasok, katere predsednik je postal. Predsednik grške vlade je bil od leta 1981 do 1989 in nato od leta 1993 do 1995.

Leta 1996 je Michael Johnson zadnji dan ameriških olimpijskih kvalifikacij v Atlanti postavil nov svetovni rekord na 200 metrov. S časom 19,66 je za šest stotink izboljšal 17 let star rekord Italijana Pietra Mennea. Johnson je nato 1. avgusta na olimpijskih igrah popravil rekord na "vesoljskih" 19,32. Z zlatima medaljama na 200 in 400 metrov je bil Johnson med junaki iger v Atlanti. Njegov rekord je podrl Usain Bolt, nazadnje v Berlinu 2009, ko je tekel 19,19.

Leta 2006 je umrl Nace Šumi, slovenski umetnostni zgodovinar. Rodil se je leta 1924.

Leta 2006 je v 84. letu starosti umrl Aaron Spelling, v Guinnessovo knjigo rekordov vpisan kot najproduktivnejši producent na svetu. Katerega izmed njegovih projektov pozna skoraj vsak televizijski gledalec, saj je produciral tako priljubljene serije, kot so bile Dinastija, Čarlijevi angelčki, Beverly Hills 90210 in Melrose Place. Konec 70. in na začetku 80. so ameriško tv-postajo ABC preimenovali kar v Spellingovo, saj so bile njegove skoraj vse oddaje, predvajane v elitnem času.

Leta 2010 je slovenska nogometna reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki v zadnji tekmi predtekmovanja izgubila proti Angliji 1:0. Istočasno so na drugi tekmi ZDA v izdihljajih tekme z istim izidom premagale Alžirijo, zaradi česar je Slovenija ostala brez napredovanja v osmino finala.

Leta 2011 je v 84. letu starosti umrl Peter Falk, znan predvsem kot televizijski detektiv Columbo - lisjak z oguljenim dežnim plaščem in cigaro v ustih, ki je nepridiprave vedno razkrinkal s tisto svojo: "Samo še nekaj ..." Columbo, ki so ga snemali med letoma 1968 in 2003, je imel zaslugo za uveljavitev "obrnjenega" formata klasične detektivske zgodbe. Serija namreč ni sledila klasičnemu modelu "whodunit" (ni šlo torej za zločin, katerega storilca je bilo v tisti uri treba najti), ampak za zaplet tipa "howcatchem": v uvodnih kadrih so nam pokazali storilca, ki ga je bilo treba nato po številnih zapletih razkrinkati.

Leta 2013 je v kanjon reke Morače v Črni gori zgrmel avtobus z romunskimi registrskimi tablicami. Umrlo je 18 ljudi, medtem ko jih je bilo 28 huje ranjenih.

Leta 2013 so na parlamentarnih volitvah v Albaniji zmago razglasili tako vladajoči demokrati premierja Salija Berishe kot opozicijski socialisti Edija Rame. Volitve je zaznamoval strelski incident. Pod streli je padel aktivist Gjon Pjeter Gjoni, Mhill Fufi, kandidat za poslanca vladajoče Demokratske stranke trenutnega premierja Salija Berishe, pa je bil ranjen.

...
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo