Ob prejemu nagrade se je pisatelj med drugim zahvalil Mariji Cvetek, brez katere tega romana ne bi bilo.

Poleg Cvetkovi, ki je napisala poročilo o medvojnih dogodkih, se je avtor zahvalil tudi Vilmi Mlakar, ki je bila pri teh dogodkih udeležena. Obe sta mu namreč dali navdih za nocoj nagrajeni roman. Zahvalil pa se je tudi bralcem, ki so roman takoj sprejeli in za katere upa, da jih bo po prejemu nagrade vse več, saj kot je dejal: "Zanje pišemo!"
Žirijo v sestavi Miran Hladnik (predsednik), Vesna Jurca Tadel, Urban Vovk in Miriam Drev (Peter Kolšek je bil iz zdravstvenih razlogov odsoten) je prepričal s svojim pristopom k pripovedovanju. Zgodbo o glavni junakinji Veroniki namreč pripoveduje pet oseb, ona pa se v romanu sploh ne pojavi.

Mojstrsko obvladanje besede in aktualnost sporočila
Vsako leto 23. junija se žirija Delove nagrade kresnik zapre v klavzuro in odloči, kdo izmed petih nominirancev je napisal roman, vreden nagrade. Prireditev je potekala na Rožniku v Ljubljani, zmagovalec pa je imel čast prižgati kresni ogenj.

Vseh pet letošnjih nominirancev je bilo za kresnika v preteklosti že nominiranih, nekateri pa so literarno nagrado tudi prejeli. V končni izbor so bila uvrščena dela To noč sem jo videl Draga Jančarja, Na zlati obali Evalda Flisarja, Pobočje sončnega griča Štefana Kardoša, Mož, ki je jahal tigra Sebastijana Preglja in Odličen dan za atentat Vladimirja P. Štefanca.
Izbor za 21. nagrado kresnik je po besedah predsednika žirije, literarnega zgodovinarja Mirana Hladnika, temeljil na merilih, kot so jezikovno, slogovno in kompozicijsko mojstrstvo ter sporočilna aktualnost in sugestivnost dela. Glede na to, da so letošnji finalisti stari znanci žirije, je Hladnik dejal, da končni nabor resda ponuja že preizkušeno kakovost, ki pa mora biti kljub vsemu vsako leto nekoliko drugačna. Zato bo, kot je povedal, boj med letošnjimi petimi priznanimi imeni enako močan in pričakovanja enako napeta kot lani. Nabor petih finalnih romanov ponuja pisane vsebine, ki so postavljene v različne čase in prostore, zato je med njimi težko najti podobnosti.

Zgodba o izgubljeni ljubezni, o ubijanju in vprašanju človekove vesti
Kje je meja med realnostjo in fikcijo?
Šestič se je za nagrado kresnik potegoval Evald Flisar, v najožji peterici pa se je znašel četrtič. V romanu Na zlati obali si je Flisar med drugim zastavil vprašanje, kako ločiti med realnostjo in fikcijo, ko pa tako prepričljivo posnemata druga drugo, ob tem pa se je vrnil k eni njemu ljubih dežel - Afriki. Vendar, kot poudarja avtor, Na zlati obali ni roman o Afriki, ampak o ljudeh, ki jih bežna in naključna popotniška srečanja postopoma zapletejo v medsebojne odnose in jim določijo usodo, ki je ne pričakujejo.
"Razpleti zgodb, izmišljenih in resničnih, so vedno sotočja vseh človeških tokov, ki smo se jih, četudi le bežno, dotaknili na poti in od katerih je vsak prispeval nekaj svojih misli, občutkov in kapljic življenja. Živimo v soodvisnosti z neskončnim številom vplivov, ki določajo naš značaj, ravnanje, iluzije, razplete naših podvigov. V romanu ne bi smelo biti drugače," je pisatelj povedal za Delo.

Slika, ki obrne vse na glavo
Spomin na prejem kresnika je najbolj svež pri pisatelju Štefanu Kardošu, k je nagrado prejel pred tremi leti za roman Rizling polka. Letos se je med peterico uvrstil z romanom Pobočje sončnega griča, kar je tudi naslov slike, ki jo je pripovedovalec romana dobil v dar ob dvajsetletnici delovne dobe in zvestobe neznanemu podjetju. "Slika Sandija Červeka je sprožilni moment zapleta v romanu, ob junakovem srečanju z njo nastane nepričakovan razpad fantazme, ki je bila temelj njegove subjektivnosti celih dvajset let. Bil je prepričan, da mu je uspelo pobegniti iz zatohlega domačijskega okolja Dolske vesi in se tako rešiti neizprosne samotarske usojenosti tamkajšnjih moških, zdaj pa se ob pogledu na sliko vse obrne na glavo," je avtor povzel vsebino knjige.

Sovjetska zveza, religijska besedila in vesolje
Sebastijan Pregelj je tretjič med finalisti za kresnika. Njegov tretji roman Mož, ki je jahal tigra, knjiga, ki tako kot prejšnja Pregljeva romana Leta milosti in Na terasi babilonskega stolpa strokovnjakom povzroča težave zaradi žanrske neopredeljivosti, med bralci pa pisatelj opaža pozitiven odziv. Zgodba romana se dogaja v nekdanji Sovjetski zvezi in v vesolju. Za Sovjetsko zvezo se je Pregelj odločil takoj, ko je vedel, da bo glavni junak romana kozmonavt. Sicer pa je v romanu mogoče najti veliko fantastičnih in religijskih elementov. Preglju se, kot je dejal za Delo, religijska besedila zdijo zanimiva, saj z ritmom in načinom pisanja potegnejo bralca skorajda v neko meditacijo. Fantastika ali legende oziroma drobci legend pa so po pisateljevih besedah dobrodošli v romanu kot delčki nekega mozaika.

Za nekoga povsem običajno, za drugega vse prej kot to
Opus Vladimirja P. Štefanca obsega sedem romanov, od teh so bili trije nominirani za kresnika. Odličen dan za atentat je sistematično strukturirano delo, v katerem se v ključnem dogodku prepletejo zgodbe treh posameznikov, ki se med seboj ne poznajo. V središču romana so navadni ljudje z navadnimi težavami, ki niso gospodarji svoje usode. Atentator, skuša to vsakdanjost preseči, a mu to ne uspe. "Ironija usode doleti tiste, ki spoznajo določenost, na katero smo bolj ali manj obsojeni vsi. Tisti, ki si jo želijo preseči, postanejo dokaz, da je to v mnogih primerih nemogoče," je v pogovoru za Delo povedal Štefanec. Pisatelj pri pisanju izhaja iz ideje, da smo vsi "navadniki" in živimo navadno življenje, ki pa je lahko za nekoga tudi nenavadno. "V tej knjigi sem razmišljal o usodi slehernika, ki se sooča z vsakdanjimi preizkušnjami, skozi katere se zrcalijo globlje, univerzalne izkušnje, s katerimi se sooča človeštvo," je še pojasnil.