Na današnji dan
Richard Nixon
Nixon je moral odstopiti zaradi afere Watergate. Foto: EPA
Trajan
V času vladanja Trajana je rimski imperij dosegel največji obseg. Foto: EPA
Mauthausen
Na današnji dan je bilo odprto koncentracijsko taborišče Mauthausen. Foto: EPA
Marij Pregelj: Stisnjen človek, 1966, olje na platnu, Moderna galerija Ljubljana,
Marij Pregelj: Stisnjen človek, 1966, olje na platnu, Moderna galerija Ljubljana. Foto: L. Mlekuž/MG
Dustin Hoffman
Dustinu Hoffmanu je že dvakrat uspelo prepričati zahtevno akademijo, ki podeljuje oskarje. Foto: EPA
Roger Federer
Danes praznuje tudi Roger Federer. Foto: EPA

Dodaj v

8. avgust: Nixonovo slovo od Bele hiše

Na današnji dan
8. avgust 2018 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1974 je po aferi Watergate, ki je potekala med letoma 1972 in 1974, odstopil predsednik ZDA Richard Nixon.

Afera je ime dobila po kompleksu poslopij v Washingtonu, kjer je imela sedež demokratska stranka in so ji med volilno kampanjo prisluškovali s privoljenjem Bele hiše.

Prvič v zgodovini Združenih držav Amerike se je zgodilo, da je moral odstopiti predsednik. Senzacionalna zgodba je prišla na dan po zaslugi vztrajnega poročanja novinarjev Washington Posta, Carla Bernsteina in Boba Woodwarda. Nixon je priznal, da je podatke o škandalu zamočal in da je z izjavami zavajal javnost.

O delu Bernsteina in Woodwarda je režiser Alan J. Pakula leta 1976 posnel film Vsi predsednikovi možje, v katerem sta novinarja, ki sta razkrila ozadje afere Watergate, upodobila Dustin Hoffman in Robert Redford.


Leta 117 je v Selinuntu v Mali Azili umrl rimski imperator Marcus Ulpius Nerva Traianus, ki je vladal v obdobju 98-117. Rimski imperij je v njegovem obdobju dosegel največji obseg. Na njegovem ozemlju je živelo okoli 70 milijonov ljudi. Rodil se je 18. septembra leta 53 v Italiki v Španiji. V času Marka Ulpiusa Trajana je bila izredno intenzivna gradbena dejavnost, zlasti graditev cestnega omrežja.

Leta 754 je bizantinski cesar Konstantin V. Kopronimos prepovedal čaščenje svetih podob.

Leta 1585 je John Davis v poskusu iskanja severozahodnega prehoda vplul v Cumberland Sound.

Leta 1588 se je končala bitka pri Gravelinesu, v kateri je angleška vojna mornarica premagala špansko.

Leta 1647 so predstavniki angleškega parlamenta v bitki pri Dangan Hillu premagali Irce.

Leta 1869 je bil v Ormožu že osmi slovenski tabor. Udeleženci so se zavzemali za Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenščine v šole, urade in sodišča.

Leta 1876 je Thomas Alva Edison prejel patent za mimeograf.

Leta 1879 se je rodil mehiški revolucionar Emiliano Zapata.

Leta 1907 se je rodil ameriški glasbenik džeza Bennett Lester "Benny" Carter.

Leta 1913 se je v Kranju rodil slovenski slikar in grafik Marij Pregelj. Od leta 1948 do 1967 je bil profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pridružil se je klubu Neodvisnih. Ukvarjal se je s slikarstvom, risbo, grafiko in ilustracijo ter s stenskim slikarstvom. Pregelj je bil tudi izvrsten karikaturist in pomemben ilustrator, tako je opremil Iliado in Odisejo, Hemingwayevo delo Starec in morje. Leta 1958 in 1964 je prejel Prešernovo nagrado.

Leta 1918 je anglofrancoski protinapad pri Amiensu prebil nemško obrambno črto.

Leta 1921 se je v kalifornijskem Inglewoodu rodila Esther Jane Williams, ameriška plavalka in igralka.

Leta 1925 se je v Bosanskem Šamcu rodil bosanski politik Alija Izetbegović, ki je bil večkrat zaprt. Leta 1990 v času demokratičnih sprememb je ustanovil muslimansko Stranko demokratične akcije. Leta 1992 je postal predsednik Bosne in Hercegovine, zmagal pa je tudi na volitvah leta 1996.

Leta 1928 je umrl jugoslovanski politik in poslanec Stjepan Radić.

Leta 1929 je nemški cepelin Graf Zeppelin začel polet okoli sveta.

Leta 1931 se je rodil angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik in filozof sir Roger Penrose.

Leta 1937 se je v Los Angelesu rodil ameriški filmski igralec in oskarjevec Dustin Hoffman.

Leta 1938 je bilo odprto koncentracijsko taborišče Mauthausen.

Leta 1942 so v Washingtonu usmrtili šest potencialnih nemških saboterjev, dva pa so zaradi sodelovanja obsodili na dosmrtno zaporno kazen.


Leta 1945 so ZDA kot prva država ratificirale listino Združenih narodov.

Leta 1945 je Rusija, potem ko so Američani odvrgli prvo atomsko bombo na Hirošimo, napovedala vojno Japonski.

Leta 1945 so Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike in Sovjetska zveza podpisale sporazum o ustanovitvi mednarodnega sodišča v Nürnbergu. Namen ustanovitve takega sodišča je bilo sojenje vojnim zločincem nacistične Nemčije. Sporazum je kasneje podpisalo še 19 držav. Naslednje leto pa je bilo pred roko pravice postavljenih 22 vojnih zločincev. V letih 1947-48 je potekalo še 12 procesov proti različnim skupinam obtožencev.

Leta 1950 je umrl ruski skladatelj Nikolaj Jakovljevič Mjasovski, plodoviti ustvarjalec in cenjeni glasbeni pedagog. Napisal je 40 simfoničnih del.

Leta 1953 se je rodil britanski dirkač Nigel Mansell. Leta 1992 je postal svetovni prvak v formuli ena, leto zatem pa še v seriji CART.

Leta 1963 je 15 roparjev izvedlo zgodovinski rop poštnega vlaka na relaciji Glasgow-London, v katerem je bilo ukradenih 2,55 milijona funtov.

Leta 1967 so v Bangkoku ustanovili Zvezo držav jugovzhodne Azije (ASEAN).

Leta 1971 je v Ljubljani umrl skladatelj ter zbiralec in prirejevalec ljudskih pesmi Danilo Bučar.

Leta 1974 je po aferi Watergate, ki je potekala med letoma 1972 in 1974, odstopil predsednik ZDA Richard Nixon.

Leta 1975 je umrl ameriški džezovski saksofonist Julian "Cannonball" Adderley.

Leta 1978 se je rodil francoski nogometaš Louis Saha. Profesionalno kariero je začel leta 1997 v Metzu.

Leta 1981 se je rodil najboljši teniški igralec v zadnjih letih Roger Federer, ki je v karieri osvojil rekordnih 19 turnirjev za grand slam.

Leta 1987 je umrl hrvaški matematik, fizik in inženir Danilo Blanuša.

Leta 1989 je posadka raketoplana Columbia odletela na petdnevno tajno vojaško odpravo.

Leta 1991 je umrl ameriški vesoljec James Benson Irwin.

Leta 1992 je ameriška košarkarska reprezentanca imenovana Dream Team (sanjsko moštvo) je na olimpijskih igrah v Barceloni v finalu premagala Hrvaško s 117:85.

Leta 1993 je slovenski plavalec Igor Majcen na evropskem prvenstvu v Sheffieldu osvojil bronasto medaljo na 1.500 m prosto (15:15,05).

Leta 1994 je britanec Linford Christie na evropskem prvenstvu v Helsinkih tretjič zapored

Leta 2000 so podmornico H. L. Hunley ameriške konfederalne vojske po 136 letih izvlekli na površje.

Leta 2002 je Jolanda Čeplak na evropskem prvenstvu v atletiki v Münchnu osvojila zlato medaljo v teku na 800 metrov (1:57,65). To je bilo šesto odličje in šele drugo zlato za slovensko atletiko na 18. prvenstvih stare celine. Čeplakova je vodila od štarta do cilja in brez težav upravičila vlogo prve faviritinje. Srebro je pripadlo Španki Mayte Martinez (1:58,86), bron pa Britanki Kelly Holmes (1:59,86).

Leta 2004 je Čeplakova na olimpijskih igrah v Atenah na isti razdalji osvojila še bronasto odličje. Julija 2007 je padla na dopinškem testu, zaradi uporabe eritropoetina (EPO) in jo je doletela dveletna prepoved nastopanja, kar je pomenilo tudi zaton njene kariere.

Leta 2006 je Matic Osovnikar na evropskem prvenstvu v Göteborgu osvojil bronasto medaljo na 100 metrov. Zmagal je Francis Obikwelu. 26-letni Škofjeločan je uspeh kariere dosegel z izidom 10,14.

Leta 2007 je Barry Bonds s 756 "home runom" kariere postavil absolutni rekord v ameriški bejzbolski poklicni ligi. S tem je takrat 43-letnik presegel 33-let star rekord Hanka Aarona.

Leta 2008 so se začele olimpijske igre v Pekingu, na katerih je Slovenija osvojila 5 medalj. Zlat je bil Primož Kozmus v metu kladiva, srebrna plavalka Sara Isakovič in jadralec Vasilij Žbogar, bron pa sta osvojila judoistka Lucija Polavder in strelec Rajmond Debevec.

C. R.
Prijavi napako
Kazalo