Pri gradnji, ki se je začela leta 1994 in je stala nekaj več kot šest milijard evrov, je sodelovalo 10.000 znanstvenikov z vsega sveta. Foto: Reuters
Pri gradnji, ki se je začela leta 1994 in je stala nekaj več kot šest milijard evrov, je sodelovalo 10.000 znanstvenikov z vsega sveta. Foto: Reuters

V pospeševalniku Large Hadron Collider, ki domuje v 27 kilometrov dolgem krožnem podzemnem predoru na švicarsko-francoski meji, bodo poustvarjene razmere, kot so bile milijardinko sekunde po velikem poku, ki ga mnogi znanstveniki označujejo za rojstvo vesolja. V pospeševalniku bodo delci trkali med sabo s hitrostjo, ki bo blizu svetlobni.

Delci bodo svojo nalogo tako prvič začeli opravljati čez nekaj več kot en mesec, so sporočili iz Evropske organizacije za jedrske raziskave.

S pomočjo pospeševalnika bodo znanstveniki lahko premikali meje do zdaj znane fizike, saj bodo delce v pospeševalnik poslali s sedemkrat večjo energijo kot v podobnih napravah do zdaj.

Vendar pa zagon pospeševalnika ni tako preprost kot pritisk na gumb. Vsakega izmed osmih sektorjev pospeševalnika so morali najprej ohladiti na -271 stopinj Celzija, kar je le dve stopinji več kot absolutna ničla. Tako hladno ni nikjer v vesolju.

Tudi Slovenci del projekta
Znanstveniki, pri projektu sodeluje tudi ekipa z Inštituta Jožef Stefan pod vodstvom Marka Mikuža, upajo, da bo eksperiment pomagal pojasniti osnovna fizikalna vprašanja, kot je, zakaj imajo delci maso. Poleg tega bodo skušali raziskati tudi temno snov in zakaj je v vesolju več materije kot antimaterije.