Izbor Okolje

Poudarki

  • Subvencije potrjujejo, da kmetijska politika daje prednost konvecionalnemu kmetijstvu. Čeprav je črpanje evropskih sredstev učinkovito, cilj subvencioniranja kmetijstva, ki je v boljši samooskrbi, še vedno ni uresničen.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.4 od 19 glasov Ocenite to novico!
Sloveniji manjka strategija za spodbujanje ekološkega kmetijstva, najbolj primanjkuje svetovalcev za ekološke kmetije. Trenutno so v Sloveniji trije svetovaci za 3.5000 ekoloških kmetij. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
tabela samooskrbe po živilih
Samooskrba najbolj upada pri sladkorju, krompirju, sadju, mlečnih izdelkih, svinjini in medu. Foto: SURS in Kmetijski inštitut Slovenije
Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost
85 odstotkov površin spada med območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Kmetijam na tem območju je bilo v letu 2017 razdeljeno 44 milijonov subvencij. Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Letos na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pričakujejo približno 57.000 vlog za kmetijske subvencije. Prve vloge bodo kmetje lahko oddali že v ponedeljek, 26. februarja, razpis pa bo odprt do 6. maja.

Dodaj v

Kmetijske subvencije ne odpravljajo slabe samooskrbe

Prihodnost je v ekološkem kmetovanju
23. februar 2018 ob 17:43,
zadnji poseg: 26. februar 2018 ob 12:30
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenija uspešno črpa evropska sredstva za kmetijske subvencije, kljub temu pa se znižuje samooskrba s hrano, premalo je tudi vlaganja v ekološko kmetijstvo.

Lani je Slovenija za pomoč kmetijstvu namenila nekaj manj kot 270 milijonov evrov. Večina denarja, kar 230 milijonov, je bila izplačana iz evropskih skladov, kar Slovenijo uvršča med najučinkovitejše države pri črpanju evropskih sredstev na tem področju. Večino podpore še vedno namenjamo konvencionalni pridelavi oziroma intenzivnemu kmetijstvu, kljub temu pa samooskrba s kmetijskimi izdelki pada. Med njimi je tudi premalo ekoloških izdelkov, saj je povpraševanje na trgu pri nas že nekaj časa večje od ponudbe. Ukrepov, ki bi spodbujali preusmeritev konvencionalnega v ekološko kmetijstvo pa v Sloveniji skorajda ni. Od 270 milijonov evrov subvencij v letu 2017 je bilo sicer 8,8 milijona evrov neposredno namenjenih ekološki pridelavi, so pa lahko ekološke kmetije črpale sredstva za pomoč tudi iz drugih virov.

Samooskrba še vedno pada
Samooskrba kljub izdatnim subvencijam v Sloveniji še vedno upada, uvoz kmetijskih izdelkov pa narašča. V letu 2016 smo imeli po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) za 800 milijonov evrov več uvoza kmetijskih izdelkov kot izvoza. "Kmetijske subvencije v Sloveniji ne prispevajo k večji prehranski samooskrbnosti, saj dokazano pada v vsem obdobju dodeljevanja. Razloge vidim v premalo ciljno naravnanih ukrepih in tudi v slabostih javnega naročanja, zlasti v javnih zavodih, ki za hrano porabijo okoli 500 milijonov evrov, od tega zgolj tretjino za hrano, pridelano v Sloveniji," je kritičen Gorazd Marinček, član upravnega odbora Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Dodaja še, da bi organizirano povpraševanje po hrani s čim manjšim ogljičnim odtisom, ki je torej ekološke pridelave in dostavljena na kratke razdalje, povečalo tudi zaposlovanje mladih v kmetijstvu. "Vsak odstotek večje samooskrbe pomeni 800 delovnih mest. Zdaj smo približno 50 odstotkov samooskrbni, ob osamosvojitvi smo bili 85 odstotkov."

"Subvencije niso problem, morali bi bolj spodbujati ekološko kmetijstvo"
Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah opozarja, da v Sloveniji kar 85 % površin spada v območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost, 37 % površin spada v zaščiteno območje Nature 2000, vodovarstvena območja pokrivajo približno 17 % ozemlja Slovenije, 10 % odstotkov vodovarstvenega območja zavzemajo njive. Ekološko kmetijstvo je zato lahko najprimernejši odgovor na izzive, ki jih predstavljajo slovenske obdelovalne površine. Trenutno je pri nas 3.500 ekoloških kmetij, to je 20 % vseh kmetij, ki pa pokrivajo le 10 % kmetijskih obdelovalnih površin. "Subvencije niso problem, morali bi bolj spodbujati ekološko kmetijstvo," pravi Bavčeva in dodaja, da nimamo strategije, ki bi npr. intenzivne kmetovalce, ki imajo poleg kmetije še drugo zaposlitev in tako niso finančno odvisni od kmetovanja, preusmerili v ekološko pridelavo.

Izredne pomoči
Subvencije potrjujejo, da kmetijska politika daje prednost konvencionalnemu kmetijstvu, morda zato, ker tej panogi pripada največ odločevalcev. Največ izredne pomoči, ne glede na način pridelave, so npr. leta 2017 prejele kmetije, ki so trpele večjo škodo v pozebi v aprilu 2016, in sicer 3,5 milijona evrov. Gre za povračilo škode, ki je nastala zaradi naravne nesreče, medtem pa so ekološki pridelki izpostavljeni še številnim drugim nevarnostim. Bistvo ekološke pridelave je minimalna raba škropiv v poljedelstvu in neuporaba zaščitnih antibiotikov v živinoreji, kar predstavlja izpostavljenost težavam, na katere so drugi kmetje že skoraj pozabili. Tu so koloradski hrošč, ki napada krompir, škrlup in pepelasta plesen, ki uničujeta sadno drevje, in črevesni zajedavci pri živini, ki ne uživa antibiotikov, pojasni Janez Ocepek, gospodar na kmetiji Tomažuc, ki se ukvarja z drevesničarstvom in vzrejo goveda. Kadar je pridelek uničen zaradi ekološkega načina kmetovanja, pa kmet ni upravičen do izredne pomoči.

Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
pulpitrock
# 23.02.2018 ob 17:52
In po kupu zapravljenem denarju do sele zdaj pogruntate....

Subvencionirat je treba koncni produkt, ne pa Ha pokosene trave kot ste do zdaj!!!!!!!!!!!!!!!!
simnov
# 23.02.2018 ob 18:25
Problem je v tem , da gre ogromno teh subvencij za razna brez vezna predavanja in neke inšpektorje in za vsako star ne vem koliko papirjev , da gre večina teh subvencij za te ki samo sedijo po pisarnah in samo zrak mešajo , da bi pa kmet kaj ne vem koliko dobil od teh subvencij največ dobijo ti ki imajo ogromne kmetije ki sploh ni več kmetija ampak industrija. Pa ko vidite eni velike traktorje ne zavedate pa se , da ga je treba odplačevat 15let vsak mesec
menitosi
# 23.02.2018 ob 18:06
Ja sevede saj kmetje nimajo kje prodajati in vedno slabše je. V trgovinah je 90% sadja in zelenjave tujega, da ne govorim o drugih manj pokvarljivih izdelkih.
davide
# 23.02.2018 ob 18:08
Samooskrba, kaj je že to? Čez par 10 let bodo župani itak že pozidali vse najboljše kmetijske površine...
luckyss
# 23.02.2018 ob 18:46
Samooskrbnost so 30 let nazaj zagotavljale manjše družinske kmetije, ki dandanes dnevno propadajo..S subvencijami se bogatijo "vele- kmeti" s par deset ali par sto hektarji, manjše kmetije pa dejavnost opuščajo...
Torej subvencije pravzaprav direktno zmanjšujejo samooskrbo !!
In, če bi imela država in kmetijsko ministrstvo vsaj kanček "kmečke pameti", bi na zadevo gledali širše...Prišel bo dan, ko bodo tuje korporacije pokupile naše veleposestnike, manjših kmetov pa več ne bo...Samooskrba bo praktično na nuli, cene hrane pa bodo šle v nebo...
Verjetno je takšen tudi načrt "visoke" politike, ker najbolj poslušni so tisti, ki so lačni...
Zlobni škrat
# 23.02.2018 ob 18:20
Zaradi Židana in stranke SD dnevno propadajo kmetije.
evaevi
# 23.02.2018 ob 18:10
Pač pa samooskrba raste na vrtičkih in balkonih pa kurničkih na ohišnicah in to še kako!
Pa brez subvencij, ki so le potuha za nezainteresirane in lene.
Resnica123
# 23.02.2018 ob 18:37
Izdelkov pa nikjer ... se vedno moram kupovati kozje mleko v hoferju od avstrijcev.
Geres*
# 23.02.2018 ob 18:16
Kdor malo pozna sistem subvencij ni presenecen. Dokler se subvencionira, da se povrsine ne zarascajo, dokler se ne rece, da za vsakih 100 enot subvencije pricakujes x enot v davkih od prodaje izdelkov... Bo pac tako.

Subvencije torej sploh niso vezane na pridelavo, ni potrebno imet nobenega poslovnega nacrta, nobenemu dokazovat, kam si morebiten pridelek prodal in koliko si id tega placal davkov... Ce bi start-upi tako na lepe oci prejemali take zneske kot jih kmetje in bi nihce ne bedel nad tem, koliko davkov placajo, bi vse povprek tulili da gre za razmetavanje denarja. In ja, sive ekonomije je na kmetih ogromno. Pa ne mislim zdaj tistih s 3. kurami.
roCkY
# 23.02.2018 ob 18:52
Država z dolgimi postopki onemogoča napredek. Pridobivanje gradbenega dovoljenja ni le upravni postopek kot zelo radi pravijo in tolmačijo nekateri uradniki ali kak sekretar. Postopek pridobitve dovoljenja se v praksi začne, davno preden se zaprosi za lokacijsko informacijo, ki je nakako osnova za pridobitev enotnega gradbenega dovoljenja. Celotne procedura za pridobitev gradbenih dovoljenj se vlečejo leta ali celo desetletja. So redke izjeme, a jih je zelo zelo malo.

Pride nekakšna lakirnica pod Pohorje pa so vsi papirji napisani in poštemplani malodane prek noči. Pa še poseben zakon se spesni.
jk11
# 23.02.2018 ob 19:22
In potem te internetni komentatorji učijo o tem kako se kmetuje. Kupujejo pa česen s Kitajske in paradižnik iz Nizozemske.
ma dej
# 23.02.2018 ob 18:16
kaj boš takim subvencijam dajo ti jurja od tebe zahtevajo pa tri
HOR
# 23.02.2018 ob 20:16
"...Trenutno so v Sloveniji trije svetovaci za 20.000 ekoloških kmetij..."

Temu se lahko reče le delanje norca iz ekološkega kmetijstva s strani države....
nikoli
# 24.02.2018 ob 16:20
Kmetiske subvencije služijo temu, da lahko ceneje kupujete po trgovinah - od Eurospina pa vse do Mercatorja. So enostavno vkalkulirane v odkupne cene.
Roky89
# 24.02.2018 ob 00:02
Jah, bo treba v trgovini posežti po krompirju iz Slovenije, ne pa se preseravat z Irskim ali Grškim... Tak... v razmislek enim.
rokers
# 23.02.2018 ob 22:29
Ena od potez bi bila tudi vzpostavitev Slo trgovine, kot je Eataly, kjer prodajajo samo italijanske izdelke. Tako bi morala država in kak zainteresiran vlagatelj kupit npr propadajoči Tuš, a prodani Mercator, ki je prav tako v težavah in namesto trgovine, ki je enaka vsem drugim slo trgovinam, bi tam prodajali zgolj slovenske izdelke, ali pa vsaj veliko večino le teh, kjer bi bil poudarek na ekološki pridelavi, zdravi hrani (z manj cukra, maščob, soli, E-jev), kjer bi varčevali z energijo in zminimizirali ogromne količine embalaže. Sem prepričan, da bi veliko Slovencev kupovalo tam, da bi se več slovenskih kmetov odločilo za kmetovanje, kajti dobili bi plac na policah.
Krivda je tudi na županih in občinah, ki dovolijo vse te gradnje trgovskih centrov, ki v večini nudijo tujo uvoženo hrano. A na žalost, če država ne bo imela vizije, da bi slovenci raje jedli zdravo, lokalno in dobro, bodo vsi izbirali bolj poceni, slastno, umetno, nelokalno in seveda nezdravo. Vem, da nima veze s tem, a država je pokleknila temu slabemu trendu, ko so je odpovedala posebnemu davku na sladkarije.. Če država prepoveduje npr droge in spodbuja neke aktivnosti, bi morali biti zelo pozorna na to kaj jemo in od koga.
HOR
# 23.02.2018 ob 20:53
"...Samooskrba najbolj upada pri..., ...medu...!?"

...
"...Medtem ko v svetu proizvodnja medu ves čas dosega podobne količine 1,6 milijona ton letno, pa se v Sloveniji občutno zmanjšuje. Letno v Sloveniji na prebivalca porabimo od 0,9 do 1,4 kilograma medu, kar znese med 1.800 in 2.900 tonami za vso državo, kažejo statistični podatki. Slovenski čebelarji pa ga pridelajo vse manj: leta 2010 so pridobili 1.910 ton, leta 2011 1.670 ton, leta 2012 sicer 2.470 ton, leta 2013 1.031 ton, lansko leto (2014) pa je bilo res zelo slabo: proizvedli so le 470 ton medu..."
(iz: www.zdus-zveza.si/se-bodo-cebele-po-kriznem-letu-pobrale-v-pomoc-bo-tudi-premisljeno-sajenje-rastlin )

Zakaj pada proizvodnja medu v Sloveniji in kaj bo država in Čebelarska zveza Slovenije glede tega naredila ( razen mednarodnega politična paradiranja ob dnevu čebel, itd...).

Zakaj potem piše na internetni strani Čebelarske zveze Slovenije, da "V Sloveniji je zato zavedanje o pomenu čebel in skrbi zanje na visoki ravni.", če v praksi temu očitno jasno ni tako...!?

V samostojni Sloveniji pada samooskrba in pridelava medu, Lipica životari, lesna industrija pa je parodija tiste iz časov Jugoslavije, ribištvo pa tudi...

Za to so odgovorne vse vlade in vsi predsedniki vlad ter kmetijski ministri do sedaj (razen če so na funkciji slučajno preobrnili te negativnosti...)

Skratka nesposobna in (ne)odgovorna politika se dela norca...

(PS: Barve iz lakirnice Magna na obdelovalni zemlji pa niso užitne...)
copcop
# 23.02.2018 ob 20:46
Z ekološkim kmetijstvom samooskrbe ne bomo povečali. Ravno obratno, ekološko kmetijstvo sicer zvišuje kvaliteto, a znižuje količino pridelane hrane. Brez intenzivnega kmetijstva ni zadostnih količin.
tocco
# 23.02.2018 ob 20:32
Kaj bavčeva vas mogoče skrbi, da bo slovenija mogoče plačala penale evropski komisiji, da do leta 2020 nebomo dosegli zastavljenih kvot za dvig deleža ekoloških kmetij. :)
Glupiosa
# 23.02.2018 ob 19:27
Ta članek, da ne omenjam naslova, je tako slab, da (prosto po pokojnem Ruglju) meji na zločin.

Kmetijske subvencije namreč zasledujejo cilje, ki jih na ravni EU postavi Evropska Komisija.
Sploh se ne ukvarjajo s samooskrbo v posamezni državi članici, ker gre za evropske cilje.

Samooskrba pa s kmetijstvom in kmetijsko pridelavo tudi sicer nima veze, ker gre za vprašanje porabe in ne pridelave. Če bi hoteli samooskrbo, bi morali subvencionirati distribucijo, ne pa pridelave.
nznznz
# 23.02.2018 ob 19:21
Omogočiti bi morali dostop subvencijam tudi majhnim kmetijam, predvsem ekološkim!
brehme
# 23.02.2018 ob 18:29
Politika SD. Je pa nekaj tudi na potrošnikih, če hoče jesti pozimi kumare in paradižnik, je jasno da je prišlo od drugod. Sezonske hrane se drži mogooče samo še četrtina prebivalstva, ostali vse vedno, ne glede odkod je. Vsako leto propade, neha delati več kot 1000 kmetij, kar je katastrofalen podatek. Ko enkrat mladi študirajo in ob tem delajo, dobijo določeno plačilo za delovno uro. Ko se bodo vrnili domov, lahko o tem le sanjajo. Zato raje ostanjo v večjih krajih, ali pa kot je trenutno aktualno, tujina vabi. Pa veliko število kmetij, kjer je gospodarali gospodarica neporočen, verjeten propad.
eMZe
# 24.02.2018 ob 07:05
Če bi slučajno lahko kdaj stopili korak nazaj in pogledali big picture... Nanizam samo nekaj spoznanj, ki bistveno vplivajo na vse kokodakanje o eko-bio-organsko-sonaravno-...

1. Nesmisel je gojiti eko-pšenico. Lahko jo manj škropimo, pa pridelek pade za nekaj odstotkov. Ne glede na to, kako malo jo škropimo, jo s pesticidi nabutamo v shrambi. Razmerje ostanka pesticidov zaradi pridelave in zaradi hrambe je 1 : 10 do 1 : 100. Najboljši način, da se pesticidov znebimo v prehrani, pa je (ironično) predelava v belo moko. Z eko pridelavo nismo živila popolnoma nič izboljšali, samo povečali muke pridelovalca.

2. Koruza od junija naprej ne potrebuje škropljenja in je večina kmetov tudi ne škropi.

3. Eko vzgojena živina je polna zajedavcev in bolezni. Si to želimo? Če smo eko, tudi mi prebolimo angino, sifilis, meningitis, sepso brez antibiotika.

4. Eko pridelava v naših krajih popolnoma izniči samooskrbo vsaj 6 mesecev v letu. Trajnost sadja (no, jabolk, saj drugega ne hranimo več mesecev) je bistveno krajša, saj ga poberejo bolezni. Nekaj upanja dajejo novejše sorte (hibridi, križanci...), ki so na nekaj bolezni bolje odporne. Med novembrom in majem lahko damo na mizo reči:
- jabolka (eko do februarja)
- suhe hruške, jabolka, slive; med
- vložnine (vloženo zelenjavo, kompot, marmelada ipd.)
- žitarice in metuljnice (kruh, kaša, suh fižol)
- brstični ohrovt; manjše količine motovilca in solatk
- kislo zelje in repo
- mleko, jogurt skuto (če imamo hrano za krmljenje krave, ovce, koze)
- sveže zaklanega pujsa ali kravo
- suho mesnino
- jezerske alge
- ali pa seveda kar koli iz zamrzovalnika...
Za katere od teh smo samooskrbni, če jih pridelujemo "eko"?
menitosi
# 23.02.2018 ob 22:33
@rokers +1

Dejansko nimamo niti ene svoje trgovine in tudi ne kaže, da jo bomo v prihodnosti imeli. Dandanes se je treba izjemno potruditi, da sploh najdeš slovenske izdelke razen morda kakšnega mleka in sira.
veza
# 23.02.2018 ob 22:27
Skippy
# 23.02.2018 ob 22:14
ne govori na pamet, poznam primer, možakar se je mučil s pridelovanjem sira, sedaj je prešaltal na socialo in zraven kaj šušmari, ne pomagajo subvencije, če ni perspektive, vhodni stroški pa veliki.
Skippy
# 23.02.2018 ob 22:14
In potem te internetni komentatorji učijo o tem kako se kmetuje. Kupujejo pa česen s Kitajske in paradižnik iz Nizozemske.

In stavim, da skoraj noben nima nič s kmetovanjem, poznajo pa seveda vse. :)
veza
# 23.02.2018 ob 21:03
TESLO

Subvencija pa čeprav majhna, vseeno pride, ker kontrole ali je njiva tudi obdelana in pridelek pobran NI!!

če nimaš kam prodati pridelek, je boljše, da imaš praho na njivi, četudi na črno, se bo vsaj zemlja odpočila.
HOR
# 23.02.2018 ob 20:28
"...Samooskrba najbolj upada pri sladkorju..."

Kje je tovarna sladkorja in zakaj je še ni...!?
Bosa noga
# 23.02.2018 ob 20:08
Osnovni problem, ki ga vidim, je predvsem v razdrobljenosti kmetij kot posledica fevdalističnega podedovanja zemljišč. Velik del kmetij v lastni režiji prideluje surovine, jih predeluje za fojter živine in nato še goji živino. Rešitev se skriva v delitvi dela. Učinkovitejše bi bilo, da bi živinorejec zgolj gojil in prodajal živali, saj tako odpade veči del kmetijske mehanizacije, medtem, ko se drug kmet ukvarja s poljedelstvom in prodaja surovine. Nazadnje pa ne smemo pozabit živilsko predelovalne industrije, ki bi morala postat vlečni konj kmetijstva. Slednja namreč s širjenjem na globalne trge, omogoča veliko večjo dodano vrednost kot ostal del kmetijstva. Če prideluješ surovino, ti ceno določa trg, medtem, ko pri izdelku lahko aktivno sodeluješ pri izoblikovanju cene. Kmetijstvo in samooskrba mora postat ena izmed prioritet. Ne zgolj na papirju ampak tudi v praksi, saj obstaja v tej panogi še ogromno neizkoriščenega potenciala, medtem, ko je samooskrba naroda velika prednost države s filozofskega vidika, kajti sit narod je veliko manj dovzetn za revolucije.
anity
# 23.02.2018 ob 19:39
Subvencija mora biti za "proizvod" ne pa za povrsino in podobne neumnosti.
SamoRes
# 23.02.2018 ob 18:42
Subvencije dobiš če se dvakrat na leto zapelješ z mulčerjem gor in dol, bi pa moralo biti tako, da se subvencionirajo izdelki, ki nam jih primanjkuje na trgu.
yoda
# 23.02.2018 ob 18:00
Bavčeva in dodaja, da nimamo strategije, ki bi npr. intenzivne kmetovalce, ki imajo poleg kmetije še drugo zaposlitev in tako niso finančno odvisni od kmetovanja, preusmerili v ekološko pridelavo.
***
In koliko let mora zemlja počivati, da lahko prešaltamo z intenzivne na eko predelavo?
Sicer bi bilo super, če bi se Slovenija specializirala za eko kmetijstvo, intenzivno pa bi prepovedala. Samo za to potrebujemo strategijo, čas in veliko denarja.
veza
# 24.02.2018 ob 09:44
ozzie
# 24.02.2018 ob 07:07

Kmetijstvo je glavni onesnaževalec pitne vode in še česa i

pesticide proizvaja farmacija, tablete prav tako, težko je danes kaj preidelat, brez kemije, in tudi življenska doba je daljša ravno zaradi kemije.
jockan
# 24.02.2018 ob 08:27
Pri nas se večji del subvencij zgubi po žepih kmetijskih birokratov, mali kmet tam nekje v hribih dobi drobtinice. Za zgled si poglejte avstrijski model, kjer močno podpirajo kmete na odročnih krajih in tako skrbijo za kakovostno domačo hrano in razvoj turizma.
tocco
# 23.02.2018 ob 22:59
Veza ne samo veliki tudi drugi šakali. :)
aktivist
# 23.02.2018 ob 22:05
@veza

Tocno to. Ce je baza nase ekonomije namenjena skoraj povsem izvozu je bilo misljeno, da se poskrbi tudi za samooskrbo, ki je bila povsem zanemarjena. Tu pa je v prvi vrsti misljeno kmetijstvo. Namesto, da v hoferjih, eurospinih, sparih, lidlih in raznih supermarketih kupujemo tuje izdelke bi bilo razumno, da se na policah opazi tudi slovenske. Vlada pa bi mogla namesto subvencij raje poskrbeti za znizanje cen domacih produktov.
veza
# 23.02.2018 ob 21:34
TESLO
# 23.02.2018 ob 21:15

hočem povedat, da ni kriv kmet, da ne poseje nič, če bi posejal in potem še vlagal v pridelavo in spravilo in bi mu pridelek ostal na njivi ali celo v skladišču, bi imel veliko večjo škodo.
tocco
# 23.02.2018 ob 21:22
Teslo, da ker ni namenjena proizvodnji ampak tej prahi.
HOR
# 23.02.2018 ob 20:23
"...Zdaj smo približno 50 odstotkov samooskrbni, ob osamosvojitvi smo bili 85 odstotkov..."

Kar pomeni le, da nam v kapitalizmu strateška samooskrba upada in je potrebno iz strateških razlogov tako ali drugače dodatno regulirati (pospeševati, pomagati) domačo pridelavo...
tocco
# 23.02.2018 ob 20:22
Pa samooskrba bo še naprej padala in se ne bo ustavla. Ker enostavno presežke drugih evropskih držav predvsem severnih morajo nekam potisnit. Zanimivo sicer koliko je dejansko odkupna cena pa koliko je potem marže.
pepar
# 23.02.2018 ob 20:20
.TESLO
Zapeljati se malo z mulčarjem po travniku in zato dobiti subvencijo pa je itk cilj večine prejemnikov subvencij.
Ne vem v kateri državi živite,če pa je to Slovenija,lahko rečem le teslo.
Včasih je potrebno tudi v hlev,ne pa le z lune gledat kaj delajo slovenski kmetje(vsaj velika večina).
Če živiš na vasi in poznaš razmere,si pa upam trditi,da bo v naslednjih desetih,dvajsetih letih opustilo kmetovanje par deset tisoč ljudi.
Subvencije gor ali dol,kmetije z manj kot deset hektarjev nimajo možnosti za preživetje,kljub temu,da lastniki še svojo plačo iz službe zabijajo vanje.
Prav za prav so to tiste prave subvencije za te kmetije.
Skratka,kmetijske zemlje bo na trgu v izobilju in vsem,ki mislite kaki dnar so te subvencije priporočam da se vržete v kmetovanje.
Samo zapelješ se po travniku in že letijo evri od vse povsod in samooskrba bo 100 %.
Včasih je potrebno vklopit možgane preden odpreš usta gospod.
TESLO
# 23.02.2018 ob 19:55
Kontrole koristnikov subvencij ni nikjer. Potrebna je prijava, kaj se pa naredi to ni važno. Prelet z avionom, poslikati površine, če je njiva preorana ali travnik pokošen ni dovolj. Zorati njivo in potem nič posaditi in nič požeti je najbolj enostavno. Zapeljati se malo z mulčarjem po travniku in zato dobiti subvencijo pa je ital cilj večine prejemnikov subvencij. Kontrole nad prijavljenimi obdelanimi površinami prejemnikov subvencij vsaj na Primorskem ni.
becar
# 23.02.2018 ob 18:25
Pauri najbolj jamrajo, ima pa vsak s 5 glavam živine traktor za 100 jurjev. Me zanima, kdaj bodo obrtniki dobili primerljive subvencije.
sonicvet
# 28.02.2018 ob 16:51
SDS pri obdavčitvi kmetov predlaga, da seupošteva le 40 odstotkov izračunanega katastrskega dohodka - dejanski dohodek kmeta je namrež zelo nizki, vsi pa vamo kako je z samosbrbo države.
a.vehar
# 28.02.2018 ob 16:14
"Slovenija uspešno črpa evropska sredstva..." to pa ni stavek, ki bi ga bilo pogosto zaslediti...
veza
# 24.02.2018 ob 11:28
SLO kmetijstvo ne more konkurirat EU in svetu, en šlepar iz Španije vse poruši, ena ladja krompirja je pred leti zradirala proizvodnjo krompirja.
Ali uvest gojenje posebnih kultur, ki jih veliki ne proizvajajo ali pa garantirat odkup za blagovne rezerve, tretje rešitve ni.
REsnica
# 24.02.2018 ob 00:18
Subvencije in politika so uničili kvalitetno hrano in tiste ki so jo ponosno in z dobičkom pridelovali.

Ukinit subvencije in dvignit dsvke in carine za nekvslitetno hrano. Dvig stroška za hrano pa amortizirat s socialnimi prejemki npr otroškim dodatkom....
veza
# 23.02.2018 ob 23:07
tocco
# 23.02.2018 ob 22:59

Veza ne samo veliki tudi drugi šakali. :)

in tujci tudi
veza
# 23.02.2018 ob 21:01
HOR
# 23.02.2018 ob 20:23

"...Zdaj smo približno 50 odstotkov samooskrbni, ob osamosvojitvi smo bili 85 odstotkov..

za to ni kriva osamosvojitev, ne sledimo napredku in nimamo organiziranega odkupa, za stratežke pridelke bi morali imeti garantiran odkup in zajamčeno najnižjo ceno.
Zakaj nimamo sedaj blagovnh rezerv?
windmaster
# 23.02.2018 ob 20:54
Židan, za uspeh ekološkega kmetijstva bo treba pač dvignit plače v državi. Dokler ljudje kupujejo cenene kmetijske pridelke v Lidlu, da pridejo skoz v mesecu, ni šans da kupujejo kvalitetno in dražjo hrano.
Ampak stari, senilni strici so s pač odločili kot so se in bolje ne bo še nekaj časa!
Kazalo