"Diabrotica virgifera" oziroma "virgifera le conte" je zelo nevaren koruzni hrošč. Je eden najhujših škodljivcev koruznih posevkov. K nam smo ga – tako kot večino škodljivcev v kmetijstvu – uvozili iz tujine, in sicer z Madžarske in iz severne Italije. Kmetijski strokovnjaki opozarjajo, da droben hrošček oziroma njegove ličinke lahko zmanjšajo pridelek koruze tudi za polovico. Marta Koruza s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica je pokazala škodo na koruznih poljih v Lokavcu: "Posamezne rastline se po napadu tega škodljivca začnejo polegati. Trudijo se sicer, da bi še vedno ostale pri življenju - in zaradi tega nastane tako imenovan 'gosji vrat.' Toda rešitve za okuženo rastlino ni več".

Koruzni hrošč najprej na bučah
Zanimivo je, da so koruznega hrošča najprej opazili na bučah. Marta Koruza razloži: "Odrasle hrošče privablja cvetni prah – in bučnice so zacvetele pred koruzo, zato smo jih najprej opazili na rumenih bučnih cvetovih. Zdaj pa že cveti tudi koruza in na koruznih metlicah so že poškodbe". Škodljivec se prehranjuje s svilnatimi koruznimi cvetovi in pestiči v storžu. Rastlina se ne more oprašiti – in tako pride do tako imenovane 'gluhosti' storžev oziroma do lukenj med zrni. Še več škode naredijo ličinke koruznega storža – samice jih odlagajo v koruzišča, in bele, tanke, podolgovate ličinke naslednje leto objedajo korenine koruze ter tako dobesedno spodjedajo rastlino.

Najbolj učinkovito je kolobarjenje
Če je hrošč že napadel koruzo za zrnje – rešitve ni. Okužene mlade posevke strniščne koruze kmetje lahko še rešijo s priporočenimi insekticidi. Toda v praksi je kemično zatiranje koruznega hrošča skoraj nemogoče, opozarja Mojca Rot, specialistka za varstvo rastlin pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica: "Uporaba sicer priporočenih oziroma dovoljenih insekticidov je problematična, ker nimamo ustrezne mehanizacije - to je 'jahačev', ki gredo nad koruzo."
Zato je edina učinkovita rešitev kolobarjenje. "Vsaj dvoletni kolobar je zagotovo edini ukrep, ki kmetu zagotavlja pridelek. Ličinke koruznega hrošča, ki jih samica odleže v zemljo, naredijo škodo šele v prihodnjem letu – zato je treba koruzo umakniti s 'kužnega' polja in jo nadomestiti z drugimi posevki,ki jih ličinke koruznega hrošča ne napadajo," svetuje Marta Koruza.

Poleg škodljivcev še vročinski ožig
Ogromno škode je na posevkih tudi zaradi izjemno visokih temperatur. Na vipavskih poljih presegajo štirideset stopinj (v senci!) in kmetje že opozarjajo na vročinski ožig na rastlinah. Damjan Jejčič iz Dolenja pri Ajdovščini je zaskrbljen: "Če bo ta peklenska vročina še trajala, bo škoda ogromna. Koruza se že suši z vrha dol in ne od spodaj gor". Uroš Kompara iz Lokavca nam na presušenem in ožganem polju pokaže poškodovana koruzna stebla: "Rastlina začne zvijat list, postajajo sabljasto ozki. Na ta način se brani pred visokimi temperaturami. Če ji s tem samoobrambnim mehanizmom ne uspe omejiti izhlapevanja – ki ga poleg ekstremno visokih temperatur pospešuje še stalni veter v tej naši Vipavski dolini, se začne sušit in propada".

Visoke temperature lahko tudi – koristijo
Res je, visoke temperature so lahko tudi koristne. Opazili so namreč, da v takšni vročini ni več zaznati ne oljčne muhe, ne vinske mušice. Oljčna muha zaradi visokih temperatur ne leti več in ne odlaga jajčec. Je pa res, da je pred tem vročinskim udarom muha že naredila precej škode. Oljkarji so zaskrbljeni, saj jim je lani uničila kar tri četrtine pridelka. Tako hudega napada oljčne muhe ni bilo na Primorskem že vsaj tri desetletja.