Odlagališče odpadkov celjske občine. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Odlagališče odpadkov celjske občine. Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Sanacija območja v Bukovžlaku je trenutno glavna prioriteta države pri urejanju v preteklosti onesnaženih območij po državi, so povedali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo in pojasnili, da je ureditev območja potrebna zaradi odloženih odpadkov, ki so jih tam nezakonito odmetavali v daljšem obdobju, intenzivneje pa v letih od 2000 do 2009, ko so potekala gradbena dela na območju Tehnopolisa in trgovskih centrov v Celju.

Sanacija, vredna okoli sedem milijonov evrov, naj bi bila končana do maja prihodnje leto, če bodo to omogočale vremenske razmere. Pogodbeni rok za izvedbo del se bo sicer iztekel novembra 2024. Pogodbo z izbranim izvajalcem, podjetjem Riko, so podpisali letos maja.

Sanacijski ukrepi so razdeljeni na več stopenj. Vključujejo vzpostavitev geotehničnega monitoringa in monitoringa vplivov na okolje med gradnjo, čiščenje parcele z odvozom kosovnih odpadkov na ustrezno odlagališče, izdelavo servisne poti, ki je bila načrtovana za ta mesec, a so jo uredili že julija, izdelavo koridorja za tehnološke vode Cinkarne Celje in ureditev novega vodovoda.

Po navedbah ministrstva je del novega vodovoda že izveden, v celoti pa bo dokončan aprila prihodnje leto. Prav tako je v načrtu gradnja cinkarniških vodov, ureditev katodne zaščite ter izkop umetnih nasutij z začasnim skladiščenjem in pregledom materiala. Predvidoma še ta mesec bodo opravili predhodne postopke pred vgradnjo umetnih nasutij.

Sledili bodo gradnja sistema za odvod meteornih vod, postavitev neprepustnega prekrova s sistemom odvajanja drenažnih vod in gradnja rekultivacijskih plasti brežin med platoji.
Po sanaciji bo območje urejeno kot stavbno zemljišče za namene skladiščno transportne cone. Predviden je tudi 10-letni okoljski monitoring, so napovedali na okoljskem ministrstvu.

Sanacija odpadkov iz cinkarniške proizvodnje

V Cinkarni Celje so pojasnili, da so za sanacijo dela odlagališča Bukovžlak, kjer je Cinkarna v preteklosti odlagala odpadke, oblikovali okoljsko rezervacijo za 8,5 milijona evrov, stroški dosedanje sanacije pa znašajo 3,8 milijona evrov.

Cinkarna je na območju odlagala nenevarne odpadke iz cinkarniške proizvodnje z uporabnim dovoljenjem iz leta 1989. Šlo je predvsem za gradbene odpadke, masterbatche in stabilizirane odpadke iz proizvodnje cink sulfata. Predtem pa so v Bukovžlaku odlagali piritne ogorke, nastale pri proizvodnji žveplove kisline, so navedli.

V okviru sanacije so doslej med drugim uredili globoko drenažo in okrepili pregrado na odlagališču. Trenutno teče postopek izbire izvajalca del za gradnjo tesnilne zavese z drenažo na severozahodni strani odlagališča. Drenaža je v sklepni fazi projektiranja, delno je izveden odvod zalednih voda. Sledila bo gradnja neprepustnega pokrova na površini odlagališča in ureditev preusmerjevalnega nasipa.

Kdaj točno bo sanacija končana, je po mnenju Cinkarne težko napovedati. Gre namreč za zelo zahtevna dela, na potek katerih vplivajo tudi vremenske razmere in nova spoznanja med izvedbo, zaradi katerih je občasno treba prilagajati tudi projektno dokumentacijo. Glede na trenutno vedenje sanacija ne bo končana pred letom 2027, predvidevajo.

Zemljina je onesnažena z visoko vsebnostjo kadmija in arzena

Predstavnik Celjske civilne iniciative Boris Šuštar, ki že več kot desetletje poziva k sanaciji Bukovžlaka, je izrazil upanje, da bo zdaj izvajalec del zadevo saniral tako, kot je treba. "Zagotovo bomo zadevo spremljali, in če ne bo tako, bomo o tem obvestili Evropsko komisijo," je napovedal.

Šuštar je opozoril, da so pri pristojnem inštitutu opravili analizo tal na odlagališču Bukovžlak, ki je pokazala, da je zemljina onesnažena in vsebuje visoko vrednost kadmija in arzena.
Medtem pa so v Cinkarni Celje zatrdili, da po vseh analizah podjetja CDM Smith in monitoringih podjetja kadmij na območju Bukovžlaka ne presega mejne vrednosti glede na namensko rabo prostora.

Sloveniji grozi denarna kazen

Evropska komisija se je sredi februarja odločila za novo tožbo na Sodišču EU-ja proti Sloveniji, ker ni pravočasno odstranila nezakonito odloženih odpadkov v Bukovžlaku in s tem ni v celoti spoštovala odločitve sodišča iz julija 2015.

Območje je bilo po navedbah Bruslja skoraj osem let po izrečeni sodbi še vedno neskladno s predpisi EU-ja, sanacija pa se še ni začela. Komisija zato od Slovenije pričakuje sprejetje vseh potrebnih ukrepov za zaprtje in sanacijo odlagališča v Bukovžlaku, ki predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi, so pojasnili takrat.

Sloveniji v primeru neukrepanja grozi finančna kazen za celotno obdobje od sodbe sodišča iz leta 2015 do izpolnitve zahtev evropske zakonodaje.