Kakšen stres je, ko izgubimo psa? To ve tisti, ki se mu je to zgodilo. Kar nekaj časa traja, da to pozabiš, kajti spomniš se vseh njegovih stvari, ki jih je počel v življenju: na kakšne izlete smo šli, kako je plaval v vodi, kako je skakal, tekal za kakšno žogico, je poudaril kinolog Jože Vidic, dr. vet. med. Foto: BoBo
Kakšen stres je, ko izgubimo psa? To ve tisti, ki se mu je to zgodilo. Kar nekaj časa traja, da to pozabiš, kajti spomniš se vseh njegovih stvari, ki jih je počel v življenju: na kakšne izlete smo šli, kako je plaval v vodi, kako je skakal, tekal za kakšno žogico, je poudaril kinolog Jože Vidic, dr. vet. med. Foto: BoBo

Ljudje smo ena, žival pa druga vrsta. Vendar vezi, ki smo jih ljudje stkali s psom v več kot deset tisoč letih skupnega življenja - ne le s psom, tudi z drugimi hišnimi ljubljenčki - so zelo globoke in vedno nas prizadene, ko nas ta ljubljenček zapusti.

Nekoč smo se tega sramovali. Žalovali smo in jokali, ko nas je pes zapustil. Mislim, da je zdaj že veliko ljudi, ki to razume. Ko moj prijatelj izgubi psa, mu izrečem sožalje - in to ni več smešno, dejansko sočustvujem z njim, ker vem, kako je bil navezan nanj. Ko imaš žival, potem šele veš, kako zelo se nanjo navežeš.

Potrebno je primerno slovo od živali
Pomembno je tudi, da se primerno poslovimo od svoje živali. To slovo je nekako v nas že od otroških let. Ko smo bili otroci, smo pokopavali ptičke, tudi miško, če smo jo našli. Ustvarjaš si neki odnos. Nekoč smo psa odpeljali k veterinarju, tam smo ga pustili in odšli. Prav je, da smo s psom do njegovega konca. Ko ga veterinar uspava, je prav, da ga držimo, da smo pri njem, da ima pes občutek, kot da smo ga pripeljali na neki pregled, kajti tega so vsi psi navajeni. Potem se seveda od njega poslovimo.

Ne primerjajmo novega psa s prejšnjim
Kakšen stres je, ko izgubimo psa? To ve tisti, ki se mu je to zgodilo. Kar nekaj časa traja, da to pozabiš, kajti spomniš se vseh njegovih stvari, ki jih je počel v življenju: na kakšne izlete smo šli, kako je plaval v vodi, kako je skakal, tekal za kakšno žogico. Veliko teh stvari si zapomniš. Predajmo se čustvom, vendar nikakor tako kot nekateri, ki potem rečejo: Zdaj pa nikoli več nobenega psa. Tisti trenutek, ko si omislimo psa, moramo vedeti, da je pes za deset ali več let. Potem ga ni, naše življenje je precej daljše, zato je teh slovesov več, na to moramo biti pripravljeni. Popolnoma narobe je, ko rečemo: Zdaj nimamo več psa, umrl je in nikoli več ga ne bomo imeli.

Mislim, da je najbolje - tako pri nas počnemo -, da ko enega psa ni, si čim prej omislimo novega. Navežimo se nanj, ne primerjajmo ga s prejšnjim, kajti vsak pes je nekaj posebnega. Tako kot smo ljudje. Vsak človek.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.

Šele, ko imaš žival, vidiš, kako zelo se lahko nanjo navežeš
Šele, ko imaš žival, vidiš, kako zelo se lahko nanjo navežeš