Okolje

Poudarki

  • Površina gozdov se manjša, s tem tudi njihov blažilni vpliv na podnebne spremembe
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 14 glasov Ocenite to novico!
Gozd
Rastline pri fotosintezi porabljajo ogljikov dioksid in oddajajo kisik. Foto: Staša Lepej Bašelj

Dodaj v

129 milijonov hektarjev manj gozdov v 25 letih

Pred tednom gozdov
7. oktober 2017 ob 12:08
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Površina gozdov na svetu se je v zadnjih 200 letih zmanjševala, izrazito so se krčili predvsem tropski in subtropski gozdovi, sporoča državni statistični urad pred tednom gozdov.

Med letoma 1990 in 2015 se je površina gozdov na svetu zmanjšala za 129 milijonov hektarjev. Površina gozdov v Evropski uniji se je v zadnjih 25 letih sicer povečala za devet odstotkov in je v letu 2015 predstavljala okrog štiri odstotke svetovnih gozdnih površin. Zaradi močnega vpliva človeka so listopadni gozdovi zmernega pasu vrstno že precej osiromašeni. V 2015 jih je bilo 87 odstotkov delno spremenjenih, devet odstotkov je bilo gozdnih plantaž, štirje odstotki gozdov pa so bili v izoliranih žepih še naravni, navaja statistični urad.

Evropski gozdovi postajajo ranljivejši tudi zaradi čedalje večjega števila invazivnih rastlinskih in živalskih vrst, zmanjšuje pa se tudi njihova biotska raznovrstnost. Po nekaterih ocenah so se v severni in južni Evropi v zadnjih 30 letih za tretjino zmanjšale populacije nekaterih splošno razširjenih gozdnih ptic.

V Sloveniji veliko gozdov, ki so pestri
Za Slovenijo je značilen visok delež gozda z naravno in pestro sestavo, 71 izmed vseh drevesnih vrst je avtohtonih, od teh je 10 vrst iglavcev. V severni Evropi na primer raste komaj nekaj več kot 20, v Veliki Britaniji pa nekaj več kot 30 avtohtonih drevesnih vrst. Po podatkih Zavoda za gozdove sta v letu 2015 med drevesnimi vrstami pri nas prevladovali bukev (32 odstotkov) in smreka (31 odstotkov), sledili pa so drugi trdi listavci (osem odstotkov), jelka (osem odstotkov), hrast (sedem odstotkov) in bor (šest odstotkov).

Vrstna pestrost kaže na dobro ohranjenost slovenskih gozdov, za katere je značilna tudi velika biotska raznovrstnost - na gozd je vezanih približno 950 vrst rastlin, 95 vrst ptic, 70 vrst sesalcev, 17 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev in mnogo manjših organizmov iz drugih živalskih skupin.

Drevesa so največji in najstarejši kopenski organizmi na svetu. Prva drevesa, imenovana Archaeopteris, so se pojavila pred 370 milijoni let, najstarejša danes še živeča drevesna vrsta, katere starost presega 200 milijonov let in ki jo zato imenujemo tudi živi fosil, pa je dvokrpi ginko.

Med najvišja drevesa in tista z najdaljšo življenjsko dobo spadajo gorske sekvoje ali mamutovci, ki zrastejo tudi do 110 metrov v višino. Okamneli ostanki dokazujejo, da je včasih v Evropi, Severni Ameriki in severni Aziji raslo celo več kot 40 različnih vrst sekvoj, do danes pa sta se ohranili le dve vrsti, ki avtohtono rasteta v Kaliforniji. Sekvoje najdemo tudi pri nas, najbolj znana je Hincejeva sekvoja pri Ptuju, ki je stara približno 150 let.

Družbeni pomen
Drevesom in gozdovom se pripisuje velik pomen že od starodavnih časov. Pri Rimljanih, Keltih in Slovanih je bil znan kult čaščenja dreves posebnih oblik, ki so bila zanje sveta. Zaradi raznolikih vlog, ki jih gozdovi opravljajo, pa je njihov pomen danes morda celo še večji. Njihovo pomembnost in zavedanje o tem med drugim lahko izraža število varovanih gozdnih površin v okviru svetovne Unescove dediščine.

Površina varovanih območij, teh je skupaj 1073, pokriva 75 milijonov hektarjev, izmed teh jih je bilo v letu 2015 110 uvrščenih v kategorijo gozdne znamenitosti. Slovenija ima v okviru Unesca zavarovana štiri območja. Nazadnje (letos) so bili na Unescov seznam kot četrto območje uvrščeni gozdovi dveh slovenskih gozdnih rezervatov Snežnik – Ždrocle (na Notranjskem) in Pragozd Krokar (na Kočevskem) s skupno površino 868 hektarjev. S tem sta bila priznana posebna vrednost in izjemen razvoj bukovih ekosistemov pri nas po zadnji ledeni dobi.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
Sturm88
# 07.10.2017 ob 13:05
Gozdovi so res slovensko bogstvo tako v smislu biotske raznovrstnosti, gospodarjenja, prostora za sprostitev in rekreacijo. Imajo pa tudi slabšo plat. Imam v mislim predvsem zaraščajoče travnike, kjer so oligokulture (malo vrstna pestrost) gosto zaraščenih drevesnih in grmovnih vrst, pa seveda invazijo črnega bora na primorskem krasu, kjer je izrazito preštevilčno zastopan; "golta" pa vrstno bogata kraška travišča.

Zaradi ozaveščanja bi bilo dobro napisati še kak članek o habitatih, ki pri nas izginjajo: ekstenzivno gojeni travniki, močvirja itd.
Norisla
# 07.10.2017 ob 13:41
Kot da bi si pljuca rezali stran... zalostno
tuintam
# 07.10.2017 ob 12:49
Palme, soja, koruza ... tudi to uničuje tropski gozd (kemija, zaslužki, gorivo...). Torej tudi rastlina rastlino (antibioza, ne simbioza, antipatija, ne entropija...). Neznanje v kao demokratizaciji 'znanja' ubija znanje, enačenje oblasti in ljudstva ubija ljudstvo, lastniško-pravne odnose ipd. Zato je po vojni, po nacizmu, po holokavstu ipd. v ZRN vzajemni kapital ustavnopravno POSKUSNO last neke davkoplačevalske celote, ločeno ustavnopravno opredeljene od upraviteljice Države in upraviteljev (celota ne upravlja, ščitena je pa enako, kot ostali zasebni kapital, tudi ne več in še ne obstoječi subjekti), da so ti komu lastniško-pravno zavezani. Tega in podobnih poskusov bi se lahko vsaj mi zavedali (ki smo kao družbo priznavali, resnici pa ne, in v ustavi še vedno ne).
tuintam
# 07.10.2017 ob 14:21
Skippy

Ni tako simpl. Monopoli uničujejo ljudi, oblastnost. A tudi to je zaslužkarstvo. Tudi vojno zaslužkarstvo je zaslužkarstvo. Kar se neoliberalizma tiče, pa kar večkrat napišem, je pa če Chomsky povedal, da ta ni ne liberalen in ne neo (YouTube, pogovor z Varoufakisom, lani, poišči, če se ti da). Na žalost ga je pa še naprej tudi sam narobe imenoval. Podobno tudi ti. Pojma nimamo, kakšno škodo si delamo z napačnimi pravnim, ekonomskimi, politološkimi ipd. interpretiranji. Ti pa niti ne oporekam. Tako da se pomiri. A je to, kar praviš ti, bistveno, bistveno PREMALO. Šlamparija. V ZRN so se ob lastninjenju kapitala NDR strokovno JAVNO vprašali, če je bil socialistični družbeni kapital sploh res družbeni, če si ga ni prilastil upravitelj... Mi ne, oz. so naši vsi strumno dejali, da si ga celo mora/jo lastiti in prilaščati naprej... Da si ga nekoč kao s tem ne bi, pa take... V ustavi da si ga mora, da moramo družbo z ustavo dobesedno zanikati kot lastnico vzajemnega kapitala, če jo želimo bolj priznavati. Pa da je oblast in ljudstvo isto. V bistvu jim gre pa samo za pooblastila! Finančni časopisi pa tečajniško podobno, nakar se prodajajo in iprodajajo tako doktrino spet prvim nazaj... Pa da je pravna država vladavina, ti tumbajo, ponujajo boljšo na boljšo oblast, vse večja pooblastila oblasti, vse večje enačenje oblasti in ljudstva in vse več zanikanja ljudstva s tem. Oblastnih je pa res več, monopolistov tudi...

Pišem, da bi se ozavestili tisti, ki ponavljajo oslarije. Bolj zato. Raje pojdi kaj ven. Ne da se mi ne da, pa vseeno niti ne bi preveč. Tvoje besede so pa bolj demagoške, kot ne.
Ramus
# 07.10.2017 ob 13:54
Potem pa pridejo in začno blebetati kako danes oh in sploh v 21. stoletju,...
Ori
# 08.10.2017 ob 07:22
Najbolj neumno podjetno idejo imajo okoli letališča Brnik. V okolici letališča je ogromno gozdov, ki pomembno umirjajo veter, ki drugod povzroča velike preglavice po drugih letališčih. Naši trdoglavci v pohlepu za zaslužkom sekajo neposredne okoliške gozdove za nakupovalno industrijsko cono.

Kar naenkrat bo letalom težave povzročal veter. Kdo je tu nor in kateri bedaki zadevo prostorsko nadzorujejo?
Plavica1
# 07.10.2017 ob 15:00
Rastline pri fotosintezi porabljajo ogljikov dioksid in oddajajo kisik

Fotosintetski organizmi so temelj prehranjevalne verige, saj so skoraj vsa živa bitja na Zemlji, tudi ljudje, odvisna od njihove energije, ki jo proizvedejo s fotosintezo. Osnovni gradniki, ki jih fotosintetski organizmi porabljajo za izdelavo organskih spojin, so relativno preproste molekule, tj. ogljikov dioksid (CO2) ter voda (H2O). Pri fotosintezi se sprošča tudi kisik (O2) kot stranski produkt in večina kisika v Zemljinem ozračju je nastala pri fotosintezi.[4] Organizmi med procesom celičnega dihanja izrabijo ogljikove hidrate in kisik za tvorbo energije, pri tem pa sprostijo oz. izločijo CO2 in vodo, ki se vrneta nazaj k rastlinam; tako je kroženje snovi zaključeno.[2][3]
galoper
# 07.10.2017 ob 19:38
Pred vsako sečnjo dreves bi morali pokazati izračun koliko kubičnih metrov kisika bo manj in za koliko časa, če bo zasajeno nadomestno drevo, oziroma trajno, če ne bo nadomestnega drevesa.
Poleg tega tudi izračun koliko ogljikovega dioksida bo ostajalo v ozračju, ker ga ne bodo porabila posekana drvesa.
HOR
# 07.10.2017 ob 17:14
Med letoma 1990 in 2015 se je površina gozdov na svetu zmanjšala za 129 milijonov hektarjev (od 4128 M ha v letu 1990 na 3999 M ha v 2015), kar predstavlja 3% povrsine gozdov in je to zmanjsvanje pol manjse , kot v letu 1990. Torej se generalno stopnja zmanjsevanja gozdov zmanjsuje.
Ker pa gre pri zmanjsevanju povrsine le za tropski gozd, ki se seka za potrebe prehrambene industrije in "bio" (...!?...) goriv, pa stopnja sekanja tropskega gozda problematicno narasca in znasa ze ca 8,5% vec letno, kot v letu 1990 ( sedaj znasa ca grozljivih 30000 ha/dan...), kar pomeni, da stopnja sekanja tropskega dezevnega gozda nedopustno narasca. -Pa o tem nismo slisali kaksnih stalnih velikih pozivov in nacrtov za zmanjsanje, kakor na primer konstantno za CO2. Kar je seveda veliko eko licemerje, kajti tropski gozd je najvecji kopenski ponor CO2 emisij ( vec, kot polovico)...
Samo s prenehanjem sekanja tropskega gozda bi lahko znatno zmanjsali prispevek CO2 emisih k koncentraciji skupnega CO2, dodatno pa bi si lahko prihranili precej stroskov s slabo eko in energetsko ucinkovitih OVE... - Vendar ima "eko" biznis ( bio goriva, OVE...) pri uradnih klima alarmistih seveda ocitno prednost pred zmanjsevanjemsekanja tropskega gozda, ker se tako zbere vec profita in posledicno klimatskih "eko" financ za kvasi eko flancanje o " boju" proti CO2...
Medtem pa je gozdna povrsina ( ne tropski gozd) v ca zadnjih treh desetletjih zaradi zvisevanja CO2 tudi znatno narascala ( za ca velikost Avstralije...), kar je eden redkih nespornih ucinkov CO2 in se dober za povrh..
LINK ali copy-paste v iskalnik...
http://www.sciencedirect.com/science/art
icle/pii/S0378112715003400
LINK
https://www.scientificamerican.com/artic
le/earth-talks-daily-destruction/
LINK
https://www.nasa.gov/feature/goddard/201
6/carbon-dioxide-fertilization-greening-earth
LINK
https://www.nasa.gov/jpl/nasa-finds-good-news-on-forests-and-carbon-dioxide/

Kar pa se tice pomena dreves v nasih urbanih okoljih pa so urbanisti in ostali nacrtovalci vecinoma izgubili vsak zdrav in strokoven obcutek za ohranjanje starih in obstojecih dreves saj se le ta brez milosti in spostovanja sekajo za nove in obicajno kicaste komercijalne urbane projekte, nova drevesa pa bodo potrebovala se precej casa, da bodo lahko nadomestila castitljiva stara in obstojeca drevesa, ce sploh...
Plavica1
# 07.10.2017 ob 14:57
Leta 1875 je gozd poraščal 36,4 % površine Slovenije. Sledilo je dolgo obdobje zaraščanja, ki se je zaključilo ob koncu prvega desetletja 21. stoletja. Kljub temu, da se določene, predvsem kmetijske, površine še vedno zaraščajo, pa se površina gozdov vseeno nekoliko zmanjšuje. Prevladujejo gospodarski gozdovi, ki so primarno usmerjeni v pridobivanje lesa. Njihov delež je znašal 90,83 %. Gozdni rezervati so predstavljali 0,80 % površine gozdov, varovalni gozd pa je imel 8,37 % delež. Torej je pleteničenje o tem, kako gozd izginja brezpomembno, čeprav bojo sedaj posekali del Rogoškega gozda, zato, ke r so na rodovitni zemlji zgradili fabriko, bruh. Če so poseklai gozd, zakaj fabrika ne gre tja v posekano območje???
janipapillon
# 13.10.2017 ob 11:19
HOR sper kr neki!
In kako boš procente primerjal s količinami, ki smo jih spravili na plano s fosilci (nisi odgovoril), pa da potem vidiš kaj je zanemarljivo? ENOTA ZA MASO in ne megleni procenti.
In kaj so raziskave za razvoj te in druge tehnike za bolj čisto in varno pridobivanje energije
spet kr neki? Raziskave konkretno? Zlivanje jeder? Malo morgen(?)
Aha in to, da sem vskladiščil 300 m3 za 100 let in ki je na kmetovih 100 hektarih zrasel v pol rastne sezone je "ni (tako) problematično"?
Stališča s katerega gledaš na tropski gozd bi bilo to odlično, če bi ta vidni živec vsaj tangiral kako malo sivo celico.
Kaj bi lahko počeli z miljardami $, kaj bi počela delavska raja in kapital vpleten v OVE, bodi konkreten in ne megle nabijat?
Če je kaj na dem CO2, se ti sanja kaj bi naredili s posekom vsakega drugega drevesa (in zakopom pod površino) iz pragozda?
HOR
# 12.10.2017 ob 21:07
Če nisi direktno naročen na maso znanstvenih publikacij jih je pač potrebno poiskati preko interneta...

Iz podatkov %, ki sem jih navedel je razvidno, da smo s sekanjem gozda do sedaj zmanjšali skladiščenje CO2 za ca polovico torej iz možnih 60 na sedanjih 30%. Sedanjih globalnih ca 1% primarne energije iz OVE sonca/vetra je proti temu zanemarljivo, z na tisočimi miljardami $ porabljenimi za to pa bi lahko počeli kaj bolj produktivnega za človeštvo, ob tem, da se ne ukinejo raziskave za razvoj te in druge tehnike za bolj čisto in varno pridobivanje energije

Brazilci in Malezijci imajo pa še najmanj od sećnje tropskih gozdov, saj profite pobira ozka elita in globalni kapital, sedaj enako, kot prej...
Sicer pa bi jim svet lahko plačeval razvojne subvencije za odškodnine ne sekanja gozda, kakor se EU kmetom plačuje odškodnina za ne sajenje in ne gojenje...
Če bi seveda zares šlo za CO2...

Netropski gozd pa globalno narašča in torej sečnja za hiške primerjalno ni (tako) problematična...
janipapillon
# 10.10.2017 ob 15:12
HOR
vprašal sem te:
Koliko smo zmanjšali skladiščenje CO2 v našem okolju v zadnjih dveh stoletjih?
Koliko CO2 smo v tem času spravili v atmosfero s fosilci?
Ali imaš vsaj približno predstavo o razmerju teh dveh količin takole čez palec?
Ali sploh znaš zračunat, na letni ravni, koliko CO2 spravimo v atmosfero s fosilci in to primerjat z neto razliko, ki jo povzročimo z zmanjšanjem pragozda ?
Ali je naraščanje CO2 res tako velikega pomena, da ko je jasen odgovor na gornja vprašanja, da se menimo o ponoru CO2 v planktonu in Brazilskem deževnem gozdu?
Ti pa o internetu. Nisem ti jest googlznanstveni analitik.
Zapiši par številk z enotami da ne bluziva.

Zdaj dodajam:
Kakšno ekonomijo bi ti gonil s to maso, ki se gre industrijski OVE, ki je pogoj za razvoj nekaterih alternativ, ki bodo uspešne ali pa tudi ne?

Mi smo lahko posekali pol gozdov, pa ne v zadnjih dveh stoletjih, Brazilci, Malezijci ... neeee njim moramo pa to preprečit(?)

Mene je z jadranjem skozi OVE pripeljalo do te točke, da sem iz gozda vskladiščil skoraj 300 m3 lesa v obliki doma za mojo družino in ob tem direktno pokuril le nekaj 100 litrov fosilcev + par 100 kWh EE.
Vse je za kaj dobro, najbrž tudi vsa kolobocija okrog OVE, mar ne?
HOR
# 10.10.2017 ob 00:55
@janipapillon
# 09.10.2017 ob 07:53

Te podatke lahko 1,2,3,... najdeš takoj po internetu...

Do sedaj smo izgubili ca polovico gozda. Sedaj gozd požira ca 30% CO2 emisi (tropski gozd pa ca nekaj več od polovice tega), torej bi jih lahko ca 60%...

Namesto še drage in sedaj še slabo učinkovite tehnike OVE sonca/vetra bi lahko CO2 konreolirali z več predvsem tropskih gozdov,k i skrbijo še za proizvodnjo kisika, dež in živalsko raznolikost, kar so pravi razčlogi proti sečnji, ne pa CO2...

Kar se mene tiče naraščanje CO2 ni glavni problem, če sploh. Je pa potrebno razgaljati licemerne neumnosti glede "zniževanja CO2", kjer se najbolj potrebni ukrepi (zaustavitev sekanja tropskega gozda) ne izvajajo, izvaja se pa predvsem vse "eko" industrijsko (OVE), kar prinaša denar, biznis in profite "eko" klimatsko alarmni branži...
janipapillon
# 09.10.2017 ob 07:53
HOR koliko smo zmanjšali skladiščenje CO2 v našem okolju v zadnjih dveh stoletjih?
Koliko CO2 smo v tem času spravili v atmosfero s fosilci?
Ali imaš vsaj približno predstavo o razmerju teh dveh količin takole čez palec?
Ali sploh znaš zračunat, na letni ravni, koliko CO2 spravimo v atmosfero s fosilci in to primerjat z neto razliko, ki jo povzročimo z zmanjšanjem pragozda ?
Ali je naraščanje CO2 res tako velikega pomena, da ko je jasen odgovor na gornja vprašanja, da se menimo o ponoru CO2 v planktonu in Brazilskem deževnem gozdu?
HOR
# 08.10.2017 ob 21:44
@Plavica1

...Tla v dezevnem dezevnem gozdu najslabsa...!? -Prav nasprotno...
LINK
http://www.communitycarbontrees.org/clim
ate-change-solutions
HOR
# 08.10.2017 ob 20:54
@ Plavica1

Tukaj NASA trdi drugace, - da je tropski gozd velik ( in se vecj) ponor CO2 emisij in dvomim, da kultivirani nasadi uskladiscijo toliko CO2, saj imajo precej manjso maso rastlinja v kateri se lahko skladisci CO2
Eno je shranjen CO2 v masi rastlinja, drugo pa "dihanje" tropskega gpzda, kjer je bilanca CO2 res ca izenacena. Dodatno pa na primer brazilski pragozd s ustvarjanjem vlage in dezja povzroca hranilne odplake, ki obsezno hranijo plankton v morju, ki se potem zelo razmnozi in je potem pdodatno ogromen ponor CO2, posledicno zaradi tropskega gozda...
LINK
https://www.nasa.gov/jpl/nasa-finds-good-news-on-forests-and-carbon-dioxide
Plavica1
# 07.10.2017 ob 19:44
HOR # 07.10.2017 ob 17:14 ..........Kar je seveda veliko eko licemerje, kajti tropski gozd je najvecji kopenski ponor CO2 emisij...........

Naravni deževni gozd absorbira in oddaja velike količine ogljikovega dioksida. Vendar v dolgoročnem pogledu ne prikazuje bistvenih sprememb, saj ima majhen neto vpliv na ravni atmosferskega ogljikovega dioksida.In tam, kjer so izsekali deževni gozd in ga kultivirali z palmami za palmovo olje, drevjem za ekonomsko izkoriščanje in seveda uspešno uredili gozdna tla, ki so v dežebnem gozdu najslabša, novo zasajeno drevje naredi isto za fotosinezo in porabo CO2, kot deževni gozd.
Plavica1
# 07.10.2017 ob 15:02
Plavica1 # 07.10.2017 ob 15:00 Pozabil sem dodati, da se CO2 iz rastlin izloča ob gorenju, torej ga samo uskladiščijo in ko ga porabimo kot gorivo, ga dobimo nazaj.
Zelouredu
# 07.10.2017 ob 14:54
Slovenija se zarašča z nekvalitetnim šavjem zaradi neobdelovanja kmetijskih površin oz. opuščanja kmetijstva. Iz satelitskih posnetkov terena (od koder se pridobivajo ti podatki) je sicer vse lepo, v resnici pa gre vse na rovaš obdelovalne zemlje. Tudi pasovi nekoristnega šavja/grmovja ob cestah (zaradi šlamparije vzdrževalcev cest in kmetov, ki imajo parcele ob cestah) se štejejo v ta %.
Politika pa se s takimi podatki hvali, namesto, da bi odkrito rekli bobu bob o tem na rovaš česa se povečuje % teh površin, ki jim naši birokratki rečejo gozd.
Blue-Star
# 07.10.2017 ob 14:29
Krčenje gozdov - a je to tudi naravni cikel tako kot podnebne spremembe?
kingestone
# 09.10.2017 ob 14:18
samo gozd gozd gozd... bedarija
kot so že povedali, to šavje zavzema prevelik del dobre obdelovalne zemlje v sloveniji
poleg tega niso samo gozdovi pljuča, ampak tudi na splošno zelenje, katero pa se po celotni zemlji pospešeno širi
bmozet2
# 07.10.2017 ob 13:59
Poglejte našo oblast! Zato, da bo Slovenija pridobila par delovnih mest upravljalcev robotizirane proizvodnje (s potencialno nevarnostjo ekoloških problemov) je pripravljena žrtvovati kmetijsko zemljo (upam, da se kdajkoli ne bo zaprl uvoz hrane, četudi je nekvalitetna, ker bomo sicer pocrkali od lakote) in sekati gozdove. A bo kdo kdaj odgovarjal za to kratkovidno butalsko miselnost?!
Skippy
# 07.10.2017 ob 13:54
@tuintam
če bi zaslužek uničeval gozd, potem ne bi imele najbolj neoliberalne države najbolj zdravega okolja.
Kazalo