Okolje
Poplave
V Sloveniji bi letno za vzdrževanje vodotokov in preprečevanja večje poplavne škode potrebovali minimalno 25 milijonov evrov, a jih vlada dejansko zagotovi le 1,5 milijona evrov. Foto: BoBo
       To niti približno ni tisti znesek, ki smo ga imeli v preteklih letih, nekaj od 8 do 10 milijonov evrov, in tisti, ki si ga vsi skupaj želimo, okoli 25 milijonov evrov.       
 Leon Bahin
V zadnjih 25 letih so poplave v Sloveniji v povprečju letno povzročile za 150 milijonov evrov škode. Foto: BoBo
       Po dveh katastrofalnih poplavah smo na srečo našli dovolj naložbenega kapitala, da smo uredili protipoplavni nasip, ki varuje pred reko Dravo.       
 Mitja Horvat
Poplave
Poplave so reden in naravni pojav za dobršen del Slovenije, a s krčenjem rednih vzdrževalnih del se povečuje povzročena škoda. Foto: MMC RTV SLO
       Primer reke Save pri Šentjakobu: 2009 so strokovne službe ugotovile, da bi sanacija dela utrjenega obrežja stala med 50 in 70 tisoč evri, zgodilo se ni nič, potem je prišla naslednje leto poplava in poškodbo razširila in stroški sanacije bi nanesli do 3,8 milijona evrov. V šestih letih se ni zgodilo nič in zdaj je ocenjena škoda na poškodbi, ki bi jo leta 2009 popravili za 50 tisoč evrov, narasla na vrtoglavih deset morda 20 milijonov.       
Strah pred novimi poplavami je očitno več kot upravičen. Foto: MMC RTV SLO
       Dejstvo je, da poplave vedno bodo, in poplavno popolnoma varna država nikoli ni. Je pa res, da tisti, ki smo odgovorni, moramo storiti praktično vse, kar je v naši moči, da se ta varnost zagotavlja.       

"Na ministrstvu nas je vsako leto strah pomladanskega deževja!"

Hudo pomanjkanje denarja za vzdrževanje vodotokov
5. april 2016 ob 20:07
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Vsako leto se srečamo s kruto realnostjo proračuna. S šestimi odstotki potrebnega denarja se ne da narediti veliko," pravi generalni direktor Direktorata za vode in investicije pri Ministrstvu za okolje in prostor Leon Behin.

Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila osem, dala pa dejansko 1,5 milijona evrov. Kar je le šest odstotkov od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov.

Kaj lahko narediš s 6 odstotki?
Kako lahko le s šestimi odstotki od že tako kompromisnih minimalno potrebnih sredstev zagotoviš varnost pred poplavami, je na Valu 202 odgovarjal Leon Behin, generalni direktor Direktorata za vode in investicije pri ministrstvu za okolje in prostor: “Vsako leto se srečamo s kruto realnostjo proračuna. S temi šestimi odstotki potrebnega denarja se ne da narediti veliko. Že prve tri mesece je veliko fiksnih stroškov, ki nastajajo na terenu in se ne opazijo. Tukaj ni samo košnja trave, urejanje določenih brežin in obnova pragov in podobnih zadev. Tukaj so fiksni stroški, ki nastajajo koncesionarjem, ki izvajajo dela na terenu. Vse skupaj so to neki obratovalni stroški in manjše investicije, ki znašajo milijon in pol evra.«

So pa na ministrstvu izvedeli, da je zagotovljenih nekaj manj kot dva milijona evrov za izvajanje javne službe in skupaj z izvajanjem javne službe v območju hidrocentral še sicer tri milijone. Vendar pravi Leon Behin: "To niti približno ni tisti znesek, ki smo ga imeli v preteklih letih, nekaj od 8 do 10 milijonov evrov, in tisti, ki si ga vsi skupaj želim,o okoli 25 milijonov evrov."

Da ni denarja, je kruta realnost
Kaj za poplavno varnost pretežnega dela občin pri nas pomeni izpad 94 odstotkov sredstev, namenjenih za poplavno varnost, je pojasnil župan občine Duplek, Mitja Horvat, tudi predstavnik Skupnosti občin Slovenije, ki združuje 178 občin v Sloveniji. "Zgodba se pravzaprav nadaljuje. Večina občin ni bila deležna rednega vzdrževanja in nekih rednih ukrepov že v preteklih letih in je bilo takrat namenjenih 8 milijonov, pa je bil vedno odgovor, da ni denarja, da je to kruta realnost. Ne pomeni vse skupaj prav velike spremembe."

Zato so se v občini Duplek sami lotili vprašanja reševanja protipoplavnih ukrepov: "Po dveh katastrofalnih poplavah smo na srečo našli dovolj naložbenega kapitala, da smo uredili protipoplavni nasip, ki varuje pred reko Dravo."

Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin. Mitja Horvat pravi, da bodo ljudje "vedno manj strpni in manj tolerantni do države in seveda potem tudi do lokalnih skupnosti".

V Ljubljani ni dovolj niti za košnjo trave
Po razrezu obljubljenih 25 milijonov je na širše območje Ljubljane odpadlo približno 380 tisoč evrov in predstavniki občine so ugotavljali, da je znesek vsaj trikrat premajhen za najnujnejša dela. Zdaj imajo prek koncesionarja na voljo 25 tisoč evrov, kar ni dovolj niti za košnjo, denimo Malega Grabna, ki je ena najbolj kritičnih točk zagotavljanja poplavne varnosti. In tudi Leon Behin se strinja, da se s 25 tisoč evri ne da narediti nič.

"Pri nas imamo 8 koncesijskih območij, za katere ima koncesije 6 koncesionarjev, katerih osnovne naloge so čiščenje požiralnikov, naplavin in vodnih pregrad ter urejanje brežin, in teh milijon in pol od predvidenih 25 milijonov je po treh mesecih leta že porabljenih."

Vlada določa naloge, denarja pa ne zagotovi
Šest odstotkov del, predvidenih v koncesijski pogodbi, je izvedenih, samo Hidrotehnik ima 114 delavcev za nedoločen čas, 23 bagrov, 25 tovornjakov itd. In pravijo, da ne morejo pokrivati fiksnih stroškov za pogoje iz koncesijske pogodbe. Po eni strani ministrstvo nalaga visoke zahteve in odgovornost koncesionarjev, denarja pa ne zagotovi.

Leon Behin: "V pogodbi so zapisane določene obveznosti med Republiko Slovenijo in koncesionarjem. In če ta ne opravlja svojih del obveznosti, je seveda on odgovoren. Če pa koncendent – RS – ne opravlja svojega dela obveznosti, potem pa koncesionar ne more biti odgovoren za škodo tretjim, ki bi jo jim povzročil."

Namesto sanacije za 50 tisoč, po poplavah skoraj za 10 milijonov
Stroški pri sanaciji vodotokov imajo neke svoje zakonitosti: naraščajo eksponentno – primer poškodbe, na brežini na reki Savi pri Šentjakobu: 2009 so strokovne službe ugotovile, da bi sanacija dela utrjenega obrežja stala med 50 in 70 tisoč evri, zgodilo se ni nič, potem je prišla naslednje leto poplava in poškodbo razširila in stroški sanacije bi nanesli do 3,8 milijona evrov.

V šestih letih se ni zgodilo nič in zdaj je ocenjena škoda na poškodbi, ki bi jo leta 2009 popravili za 50 tisoč evrov, narasla na vrtoglavih deset morda 20 milijonov. Ali nekaj tisoč odstotkov v sedmih letih. Gre za objekte, ki so jih gradile generacije naših prednikov in zdaj klavrno propadajo.

Avstrijci milijarde, Hrvati stotino milijonov
Poglejmo malo čez mejo: Avstrija je v protipoplavne ukrepe na Donavi v zadnjem desetletju vložila dve milijardi evrov, naložba pa se jim je povrnila že leta 2013, ko je bilo namesto običajnih nekaj milijard le za nekaj 100 milijonov škode. Na Hrvaškem, ki imajo problematičnih vodotokov približno toliko kot v Sloveniji, letno namenijo 90 milijonov v redna vzdrževalna dela in pravijo, da bi bilo treba vsaj še 20 milijonov letno, da bi naredili vse, kar je treba narediti. Pri nas pa letno 1,5 milijona in morda še 2,5 milijona, in če vemo, da 25-letno povprečje škode zaradi poplav znaša 150 milijonov evrov na leto, se zdi, da je vlaganje v protipoplavne ukrepe ne samo potrebno, ampak nujno in ekonomsko upravičeno.

"Dejstvo je, da poplave vedno bodo"
Zdi se, da stanje iz leta v leto samo poslabšuje, poplavna nevarnost vse večja. Na vprašanje, ali nas mora biti strah spomladanskega deževja, Leon Behin odgovarja: "Na ministrstvu nas je tega vedno strah, ne glede na to, ali smo naredili vsi vse, kar bi lahko. Dejstvo je, da poplave vedno bodo, in poplavno popolnoma varna država nikoli ni. Je pa res, da tisti, ki smo odgovorni, moramo storiti praktično vse, kar je v naši moči, da se ta varnost zagotavlja."

Miha Švalj, Gašper Andrinek, Val 202
Prijavi napako
Komentarji
Hijena
# 05.04.2016 ob 20:18
Važno je da so plače lepe in dodatki izplačani! Pa da se ustanavljajo nova državna podjetja, uradi in agencije, za katere nihče ne ve čemu služijo!
atom ant
# 05.04.2016 ob 20:35
Na ministrstvu nas je vsako leto strah pomladanskega deževja...

... in vsako zimo sneženja...
... in vsako poletje suše.

Drugače pa se mamo kr fajn na ministrstvu.
RYAN
# 05.04.2016 ob 20:19
upam da odplakne vlado
Bivši uporabnik
# 05.04.2016 ob 20:45
V člankih sem v zadnjih nekaj mesecev zasledil, da ni denarja za:
- poplavno zaščito, stanje pa se vsako leto slabša,
- vzdrževanje cest, stanje pa se vsako leto slabša,
- pokojnine; demografska slika pa se vsako leto slabša,
- bolniško osebje, stanje pa se vsako leto slabša,
- protipožarne obhode gasilcev, stanje pa se vsako leto slabša,
- pomoč ob izrednih dogodkih, stanje pa se vsako leto slabša,
- spodbude mladih družin; mladi se odseljujejo, stanje pa se vsako leto slabša,
- policiste, stanje pa se vsako leto slabša,
- pomoč malih in srednjim podjetjem, stanje pa se vsako leto slabša,
- gradov, muzejev in druge kulturne dediščine, stanje pa se vsako leto slabša,
- investicije, raziskave in razvoj, stanje pa se vsako leto slabša,
- socialno najšibkejše, ki jih je vedno več, stanje pa se vsako leto slabša,
- izobraževanje in vrtce, stanje pa se vsako leto slabša,
- itd.

Obenem pa je država vse bolj zadolžena, zaenkrat še po nizkih obrestnih merah, pa še te ne bodo večno nizke.

A kdo opazi kak trend? Kakšen potencialni možen razvoj dogodkov?
gravitacija
# 05.04.2016 ob 20:19
Kaj lahko narediš s 6 odstotki?

...v svoj žep jih pospraviš to je tipično za elito in praviš da ni nič več ostalo :)
Makovec
# 05.04.2016 ob 21:10
Za vse večje poplave, ki so bile, so in bodo, ste krivi vsi na ministrstvu vse tja dol do občin! Pika, amen! Nekomu je pač v finančnem interesu meteorna kanalščina!
Od mene zahtevate, čeprav živim na vasi, da se priklopim s svojo meteorno vodo s streh na ne vem čigave vodovodne kanale, zaradi katerih ste z dekretom prekopali vse, ampak res vse ravnokar asvaltirane ceste in poti po vaseh in urbanih okoljih. Moja voda z moje strehe prileti v nekaj pičlih minutah v prvo reko in tako še od sosedove strehe, isto iz vseh vasi, ki obdajajo dolino, oziroma reko. Da se reka na tak način zabaše s preveč vode še včasu naliva, ve in vidi vsak teleban.
Vse drugače je bilo nekoč in bilo bi tudi danes dobro, da hiše ne bi bile priklopljene na meteorne kanale, ampak bi voda s streh odtekla najprej v štirne in druge rezervoarje, namočila bi vrtove okrog hiš. Še preden bi bi se ti napolnili, bi nalivi prenehali. Viški vode bi počasi pronicali po in v zemlji do rečnih strug. Tako je bilo stoletja z manj poplavami. Danes pa se krivi za poplave ne vem kakšne vremenske razmere, ne pokaže pa se na dejanskega krivca finančno-interesnih lobijev: projektanti, gradbeniki, koncesionarji, komunalci, občine.
Da imate v Renčah poplave ob vsakem deževju so torej "krive" urbanizirane komunalne vode. Za to, da imate vi poplavo moram koncesionarju še plačati kanalščino, a ne za sanacijo poplav. Za slednje plačam prek nesramno visokih davkov. Ne govorite, da vas je strah poplav!
vipmit
# 05.04.2016 ob 21:28
Wtf...
Na ministrstvu jih je lahko edino strah, da ukinemo državo in nič drugega !
Luka Novak
# 05.04.2016 ob 21:00
pravi generalni direktor Direktorata za vode

Oglasil se je glavni problem : zakaj pa potrebujemo Direktorate, pa agencije, pa ... poenostavljeno povedano parkirišča za prisklednike vsake vlade, ki je na oblasti ?

Pa da o tem, koliko podizvajalcev se zvrsti od tistega, ki je dobil posel, do tistega, ki dejansko izvede, niti ne izgubljamo besed.

Počistit parkirišča za politike, problem rešen.
galoper
# 05.04.2016 ob 20:39
"Na ministrstvu nas je vsako leto strah pomladanskega deževja!"
Porušeno emocionalno stanje je znak šibkih značajev
LosAlamos
# 05.04.2016 ob 20:16
Obubožali smo.
ice queen
# 05.04.2016 ob 21:34
Pa to je neverjetno koliko imamo raznih generalnih direktorjev raznoraznih direktoratov...in vsak ima še par svojih fikusov. Ja, nekaterim je res lepo postlano
vnk
# 05.04.2016 ob 20:37
Šparanje po slovensko, zakaj zapraviti danes 50 tisočakov, če jih lahko teden kasneje 500.
Dragoon
# 05.04.2016 ob 21:54

Hijena
Važno je da so plače lepe in dodatki izplačani! Pa da se ustanavljajo nova državna podjetja, uradi in agencije, za katere nihče ne ve čemu služijo!


Pa da davkoplačevalci saniramo banke, denar pa prek podjetij odteče v davčne oaze, ker se tistim pri koritu ne zdi vredno plačevati davkov.
Grob
# 05.04.2016 ob 20:21
A dejte nehat na ministrstvu tociti krokodilje solze da vas je strah.mislim varcujete kao.ko pa pride poplava na dve ali tri leta pa v startu skode desetkratna kot bi kostala preventiva!najebe itak folk ki mora potem iz lastnega zepa placati nastalo skodo na svojem objektu(ce mu voda seveda tega objekta ni odpeljala v reko)
alcatraz
# 05.04.2016 ob 21:36
Za vse večje poplave, ki so bile, so in bodo, ste krivi vsi na ministrstvu vse tja dol do občin! Pika, amen! Nekomu je pač v finančnem interesu meteorna kanalščina!

Problem je v tem, da vsak najmanjši graben teče čez najmanj 5 občin (ker je vsaka cerkev in oštarija občina zase), od tega imata dve zadost denarja, da ga spucata, tri pa ne.
Pol se pa pejt.
MucaMaca
# 05.04.2016 ob 20:28
He, he, he, Bog ne daj, da letos podre kakšen most, bomo spet brodarili po Savi. Piši kuči, sve propalo.
Koprčan98
# 05.04.2016 ob 21:37
Treba je vlagati v okolje ! To je še edina lepa stvar, ki jo imamo
ŠarliBebo
# 05.04.2016 ob 21:08
"Na ministrstvu nas je vsako leto strah pomladanskega deževja!"
-----------------------------------------------------------------------

Za zahebavat ubogi narod, pa jih ni nič strah.
čofotalček
# 06.04.2016 ob 07:06
Stanje na vodotokih je, kar se infrastrukture tiče slabo že vsaj kakih 20 let.
Krivci pa so na pristojnem ministrstvu, kjer se ne znajo in nočejo izpostavljat kadar je to potrebno.
Večina jih je nameščenih v svojih stolčkih in prekladajo papirje iz kupa A na kup B. Seveda to počnejo zelo strokovno in v skladu z zakonom.
hero
# 05.04.2016 ob 21:40
Vi kar tulite na državo, kako nič ne naredi za poplavno ogroženost, dejstvo pa je, da bi morala biti vaša pamet dovolj, da hiš in stavb ne postavljate na poplavnih (in plazovitih) območjih.
Dajte se sprijaznit da je narava močnejša, sprijaznite se in se prilagodite. Če čakate na državo vam lahko zaželim le vso srečo.
Res ne razumem, zakaj je problem dvignit hišo meter ali dva višje od poplavne ravnice.
Grob
# 05.04.2016 ob 22:36
Hero
Nisem preprican da je vedno povsod povsem tako kot ti pravis.ponekod danes poplavlja tudi 100 in 150 let stare objekte.
alcatraz
# 05.04.2016 ob 21:41
hero, tudi to kar si napisal, je zelo res!
Spuzva
# 05.04.2016 ob 20:59
ker veste, da je bilo proti poplavam narejeno premalega?

je strah tudi Zokija? (resno vprašanje)
ponosnikmet
# 05.04.2016 ob 20:48
Gotofi smo vsi skupaj...
Burner
# 05.04.2016 ob 20:40
To pa je zato, ker 1 m2 košenja trave ti privatniki zaračunajo 100 EUR. Pol naj kar brez vsega ostanejo!
alcatraz
# 05.04.2016 ob 20:49
211 občin prinese poplave vsakega najmanjšega grabna.
bori
# 05.04.2016 ob 21:30
Tokrat bi bilo koristno, ko bi drugi tir odplavilo in bi denar namenili za ceste, nasipe, gozdove... in še kakšno Alpino in Peko rešili.. in še bi ostalo..
Kazalo