Okolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 42 glasov Ocenite to novico!
Protest proti plinovodu
Protest proti plinovodu. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič
Protest proti plinovodu
Šel bo čez kakovostna kmetijska zemljišča. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič
Protest proti plinovodu
Že postavljeni plinovod. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič

Dodaj v

Proti plinovodu čez sadovnjake

Vlada je izdala prostorsko uredbo za plinovod od Ajdovščine do meje z Italijo
7. februar 2018 ob 19:56
Nova Gorica - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

Družba Plinovodi bo gradila nov plinovod proti Italiji. Cevi bodo presekale najboljšo zemljo v spodnji Vipavski dolini. V Plinovodih poseg utemeljujejo, češ da je nujen zaradi boljše preskrbe doma in predvsem zaradi zanesljivosti prenosa plina sosednji Italiji.

Kmetje to razumejo – toda ne na račun rodovitne zemlje, se pridušajo. Če njihove pripombe ne bodo upoštevane – napovedujejo ustavni spor.

Kmetje, ki bodo ob najboljšo zemljo, so s transparenti opozorili na neživljenjsko traso načrtovanega plinovoda. Ivan Fornazarič z Vogrskega: "Ne vidim logike, zakaj ne bi plinovodne cevi vkopali ob samo avtocesto, ker to že vsi v razviti Evropi to delajo." To nadomestno traso, s katero bi prihranili na stotine hektarjev sadovnjakov in drugih trajnih nasadov, predlagajo že dlje časa, toda na Plinovodih so za njihove besede gluhi. Na naša dodatna vprašanja pa so nam s Plinovodov pisno sporočili: "Koridor za umestitev plinovoda M3/1 je bil izbran na podlagi strokovnega vrednotenja iz prostorskega, funkcionalnega in okoljskega vidika. Pomembno izhodišče je bilo to, da je v območju že obstoječi prenosni plinovod. Potek koridorja plinovoda M3/1 ob hitri cesti ne bi omogočal navezovanja nadzemnih objektov plinovoda M3/1 na obstoječe nadzemne objekte in združevanja njihovih platojev." Očitno o spremembi oziroma premiku cevi k hitri cesti ne razmišljajo.

Plinovod zaradi Italijanov?
Nov 30-kilometrski prenosni plinovod M3/1 Ajdovščina—Šempeter pri Gorici je načrtovan vzporedno z že obstoječim plinovodom. Zakaj ta naložba? Plinovodi odgovarjajo: "S plinovodom M3/1 se povečujejo vstopne zmogljivosti prenosnega sistema za oskrbo slovenskega plinskega trga in za namen čezmejnega prenosa iz smeri Italije v Slovenijo in sosednje države. Dodaten pozitiven učinek plinovoda bo manjša odvisnost od drugih interkonekcijskih točk in dostop do novih virov zemeljskega plina." Na naša nadaljnja vprašanja, ali je brez novega plinovoda oskrba s plinom v Sloveniji ogrožena, ali gre samo za transportno cev do sosednje Italije in - ali imajo sosedje, Italijani, terminsko zahtevo, do kdaj zgraditi ta nov plinovod – pa: "Prenosni plinovod M3/1 predstavlja povečanje obstoječih zmogljivosti na italijansko-slovenski prenosni plinovodni povezavi in je za slovenski sistem pomemben, saj nimamo svojega podzemnega skladišča in ne svojega vira zemeljskega plina. Je pomemben prispevek v smislu dostopa do novih virov plina. Terminske zaveze glede gradnje s sosednjimi sistemi ni." Kmetje pa so prepričani, da gre za naložbo predvsem zaradi sosedov, Italijanov, da bodo Plinovodi dobro tržili novo transportno pot – in da na račun zaslužka teptajo domačo zemljo. S kmeti je potegnil tudi župan občine Renče – Vogrsko Aleš Bucik: "Očitno je država dala prednost infrastrukturi, in ne kmetijstvu, kar je velika in neodpustljiva napaka."

Državna prostorska uredba
Tudi vlada je prisluhnila Plinovodom (in ne kmetom), ter na svoji 165. redni seji izdala uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod do meje z Italijo. Trasa je dolga 29,3 kilometra, poteka vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom. V vladnem sporočilu so zapisali: "Za državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Presoja vplivov na okolje ni bila narejena. Investitor bo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja moral dobiti okoljevarstveno soglasje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja." Kmetje oziroma lastniki zemljišč so torej postavljeni pred dejstvo – trasa je dokončna. Glede presoje vplivov na okolje upajo na pomoč "njihovega" ministrstva, torej ministrstva za kmetijstvo. Vendar ... "Ko smo bili pozno jeseni na pogovorih v Ljubljani na obeh ministrstvih, okoljskem in kmetijskem skupaj s Plinovodi in projektanti – se je naše resorno ministrstvo postavilo na stran kmetov. Toda to je bilo tudi vse. Od takrat nikakršnega premika ni. Kmetijsko ministrstvo je povsem pasivno glede naših težav s tem načrtovanim plinovodom," je razočaran Žan Bric, mlad kmet – prevzemnik z Vogrskega.

Rane (še) po prvem plinovodu
Kmetje so toliko bolj razočarani, saj so se "opekli" že pri prvem plinovodu na tej isti trasi, kjer načrtujejo novega, še z nekajkrat večjimi cevmi. Ivan Bric z vogrinske Furlanove kmetije: "Res je, imamo slabe izkušnje že s starim plinovodom. Rastlinje ob tej trasi ne raste oziroma raste zelo slabo. Vidi se koridor, kjer je zemlja popolnoma opustošena, čeprav Plinovodi trdijo, da so jo vrnili v prejšnje stanje. To je nemogoče. Poleg tega imamo mi na spodnjem Vipavskem večinoma trajne nasade, sadovnjake in vinograde vzdolž načrtovanega koridorja. Plinovodi pa po postavitvi cevi ne dovolijo več trajnih nasadov." Žan Bric dodaja: "Tudi sanacija po sami gradnji se nam zdi zelo vprašljiva. Tu gre za težka tla in je sanacija toliko težja, kot sicer na drugih lahkih tleh. Ne verjamemo, da bo kadar koli kdor koli po takšnem posegu lahko vzpostavil prejšnje stanje naših kmetijskih zemljišč." Kmetje ob tem opozarjajo, da niso in nočejo biti zaviralci naložb, tudi infrastrukturnih ne. Jože Gregorič z Vogrskega je že večkrat poudaril: "Mi sploh nismo proti plinovodu. Saj vemo, da mora razvoj naprej, da industrija potrebuje plin. Smo pa proti trasi, ki jo je "požegnala" tudi država – torej proti cevem v naši najrodovitnejši zemlji. Zato – še enkrat ponavljam – predlagamo traso ob obstoječi hitri cesti, kjer bi bilo škode najmanj."

Ustavni spor in letna renta
Kmetje kljub državni prostorski uredbi puške ne bodo vrgli v koruzo. Še vedno upajo, da bodo svojo zemljo obdržali nedotaknjeno. "Očitno ne bo šlo drugače, kot da ustanovimo civilno iniciativo in sprožimo ustavni spor. Podporo župana imamo. Upam, da se bo končno prebudilo tudi kmetijsko ministrstvo, če je že okoljskemu ministrstvu za naše okolje vseeno," je napovedal Ivan Bric. Pomagala pa bo tudi območna Kmetijsko-gozdarska zbornica. Njen predsednik Franc Vodopivec: "Če bo država zmagala oziroma če bodo zmagali Plinovodi in bo trasa zasekala v najboljšo zemljo, bomo zahtevali letno rento za degradirana zemljišča. To možnost poznajo v Italiji, Avstriji, Nemčiji, v vseh razvitih državah. Pri nas zakonodaja tega (še) ne omogoča. Zato bomo vse sile usmerili v to, da bo zakon o odškodninski renti vložen v parlament in da bo tudi ugledal luč sveta. Mnogi nas opozarjajo, da nam to lahko prepreči energetski lobi. Toda mi se ne bojimo. Vztrajali bomo, saj je tudi lastnikov zemljišč toliko, da bo njihov glas moral biti slišan. In uslišan."

Mojca Dumančič, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
HOR
# 07.02.2018 ob 21:31
Ko so Indijancem v ZDA tiščali plinovod na "sveto zemljo", ki je ne obdelujejo so bili vsi v luftu in so hoteli linčati Trumpa. Ko pa se slovenskim domorodnim pridelovalcem vsiljjuje trasa plinovoda, ki bo trajno uničila ali okrnila njihove nasade in zmanjšala vrednost zemljišč pa večina obrne ploščo...

Kje pa so zdaj razna nelokalna greenhorn "združenja", da bi protestirala in podprla pridelovalce, na hrbtih oziroma zemlji, katerih hoče kapital šparat in profitirat pri polaganju plinovoda...!?
endrug
# 07.02.2018 ob 21:03
Hočejo višje odškodnine.
veza
# 08.02.2018 ob 04:30
Skippy
# 08.02.2018 ob 01:45

pri nas tudi plinovoda ne vidiš, če ne veš točno, kje je.

očitno nimaš trajnega nasada, kjer gre trasa skozi gozd, jo pa lepo vidiš, tam je poseka.
foxhunt
# 08.02.2018 ob 10:06
kot da je to edina trasa. Poisite si drugo lokacijo, aja potem bo manj dobicka in manj preseravnja po karibih. Ni problem zemlja, problem je kapital, ki misli, da lahko vse kupi kjer se mu dvigne.
veza
# 08.02.2018 ob 04:28
No, trajnega nasada nad plinovodom ne smeš imeti,čeprav nekateri ga tudi naredijo, a če se kaj pokvari, ti vse razkopajo in ni odškodnine.
Ne vem, zakaj kmetje ne dosežejo, da bi jim plačevali za vzdrževanje trase, kjer nihče ne obdeluje trase, morajo ekipe vzdrževalcev to čistiti, kar tudi veliko stane.
Globina je relativen pojem, če gre za terase, pri rigolanju se marsikaj spremeni.
Vsekakor trasa ne bi smela potekati po sredini trajnih nasadov, kar pa bo težko, ker bi potem imeli veliko zavojev in bi se trasa podaljšala, pa najlažje je polagati ravne cevi.
Celt
# 07.02.2018 ob 20:28
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov, pravi tudi:

17.člen
Pri določanju globine polaganja plinovoda se mora upoštevati vse predvidene obremenitve.

39. člen
Globina polaganja plinovodov je odvisna od vrste dejavnikov, predvsem od:
- klimatskih pogojev,
- možnosti vpliva tretje osebe,
- razmer na zemljišču,
- lokacije drugih podzemnih vodov,
- lokacije drugih podzemnih ovir,
- prometnih omejitev,
- tehnike polaganja,
- najvišjega delovnega tlaka.

Zahtevajte globji vkop zaradi kmetijske dejavnosti pa bo.
vojnaslo91
# 08.02.2018 ob 13:44
Nisem strokovnjak.... ampak poglejno dejstva.
Sam poseg v privatno lastnino kmetov... je zelo sporen.... saj ne gre za javno dobro.... ampak gre za zaslužke posameznikov. Ta poseg je po mojem nestrokovnem mnenju... skregan z slovensko ustavo.
Spet nisem strokovnjak.... ampak je pomembna razlika med posegom v težka in posegom v lahka tla.
Sama sanacija je možna.... ampak začet se mora še preden zapelje prvi kamijon na tako zemljo. Pravilno je potrebno odstraniti vrhnji del zemlje. Pri izkopavanju je potrebno ločiti plodno zemljo in mrtvico...
Jaz ne rečem, da se to ne da naredit.... sam drža mora to od izvajalca zahtevat.
mertseger
# 08.02.2018 ob 10:00
Seveda je trasa ob obstoječi hitri cesti čisto možna, investitor jo zavrača ker jih bo stala več denarja. In to podjetje kjer so bruto plače precej nad 3000€ dobički pa velikanski.
HOR
# 07.02.2018 ob 21:21
"... Ivan Fornazarič z Vogrskega: "Ne vidim logike, zakaj ne bi plinovodne cevi vkopali ob samo avtocesto, ker to že vsi v razviti Evropi to delajo." To nadomestno traso, s katero bi prihranili na stotine hektarjev sadovnjakov in drugih trajnih nasadov, predlagajo že dlje časa, toda na Plinovodih so za njihove besede gluhi..."

Kakšne ekonomske zateve po odškodninah..:!? To so cenena podtikanja. Kmetje in vinogradniki nočejo tega plinovoda na svoji zemlji....!

In nočejo ga z razlogom:
".... Ivan Bric z vogrinske Furlanove kmetije: "Res je, imamo slabe izkušnje že s starim plinovodom. Rastlinje ob tej trasi ne raste oziroma raste zelo slabo. Vidi se koridor, kjer je zemlja popolnoma opustošena, čeprav Plinovodi trdijo, da so jo vrnili v prejšnje stanje. To je nemogoče. Poleg tega imamo mi na spodnjem Vipavskem večinoma trajne nasade, sadovnjake in vinograde vzdolž načrtovanega koridorja. Plinovodi pa po postavitvi cevi ne dovolijo več trajnih nasadov." Žan Bric dodaja: "Tudi sanacija po sami gradnji se nam zdi zelo vprašljiva. Tu gre za težka tla in je sanacija toliko težja, kot sicer na drugih lahkih tleh. Ne verjamemo, da bo kadar koli kdor koli po takšnem posegu lahko vzpostavil prejšnje stanje naših kmetijskih zemljišč..."
Celt
# 07.02.2018 ob 20:22
Minimalna globina prenosnega plinovoda je 1,50 m. Zgoraj lahko obdeluješ zemljo.
V čem je torej problem?
vodopi89
# 08.02.2018 ob 13:16
Tukaj se vidi kdo ima kaj pojma in malo razmišlja in kdo sploh ne pozna kmetijstva v sp. vipavski.
Razlika med Magmo in sp. vipavsko: na štajerskem so polja z pšenico oziroma druge enoletne rastline, v sp. vipavski pa sadovnjaki. Če ti sadovnjak uničijo je kmet brez pridelka oz. zaslužka najmanj 5 let, medtem ko pšenica drugo leto spet zraste.
GoodFella
# 08.02.2018 ob 13:18
Te plinovode naj se lepo postavi vzdolž obstoječih prometnic, ne pa vsepovprek čez polja in travnike, kjer se nekomu zljubi. Seveda je tem firmam tak način najcenejši in najenostavnejši, njim je primarnega pomena, kako čim bolj zmanjšati stroške in povečati dobičke, rodovitna zemlja, polja, sadovnjaki, vodni viri, to je za njih postranskega pomena. Počasi se bo treba začeti zavedati, da gre pri zemlji, vodi, gozdu ipd. za strateške dobrine, s stopnjevanjem podnebnih spremem in nadaljnjim uničevanjem okolja bo njihov pomen vse večji, zato čuvajmo te dragocenosti, ker nam bodo nekoč prav prišle. Gradi pa naj se na nekmetijskih, že degradiranih površinah, ob že vzpostavljeni infrastrukturi, ne pa sredi obdelovalnih površin.
REsnica
# 08.02.2018 ob 13:02
naj se vsak sam zamisli, kako bi se počutil, če bi država dovolila prekop njegovega privatnega dvorišča za potrebe plinovoda. če bi šel lahko po cesti mimo vašega dvorišča.

Zanimivo, kako nam je privatna zemlja sveta, ko gre za RKC in interes močnih posameznikov in kako ta interes pregazi interes kmetov (magna, plin, jankovićeva politika...)

eMZe
če bi bilo teh par hektarjev tvoja last, bi zanesljivo drugače računal. Tako si pa samo teoretik, ki ne razume problema. Kapital, ki bo s plinovodom služil, naj upošteva zahteve lastnikov ali pa isplača pravične odškodnine za posege v privatna zemljišča.
čofotalček
# 08.02.2018 ob 10:18
Plinovod se res trasira vse povprek in brez nobenega obzira na kmetijska zemljišča. Vsak, ki je že videl traso plinovoda točno ve, da plinovod se ne drži koridorjev obstoječih cest ampak preseka ravno čez vse živo.
Še več potek ob cesti je dejansko nezaželen. Za plinovode je dejansko najlažje potegniti zadevo čez kmetijska zemljišča in to tudi počno. Pri tem so neprilagodljivi. Da bi omogočili sajenje trajnic ali kmetijsko obdelavo v koridorju plinovoda pa še nisem slišal (razen trave in robide tam ne raste nič).
Kekec99
# 07.02.2018 ob 21:13
Kmetom dajte kos "torte" ki jo dobite zaradi transporta plina in ne bo nobenega spora.
eMZe
# 07.02.2018 ob 20:15
Ne razumem,
- ali načrtovalci menijo, da morajo biti kmetje ob zemljo,
- ali se kmetom ne da obdelovati zemlje, če je meter pod površino plinovod
- ali sploh ne razumem.

Kjer je do sedaj plinovod, se nihče ne boji gor imeti ne travnika, ne njive, ne sadovnjaka. Spomladanski ortofoto ne kaže bistvenega zamika v rasti na črti, kjer je plinovod drugod po Sloveniji.
Juhu
# 08.02.2018 ob 10:59
Vsi so za plinovod, samo da ni na njihovi zemlji.
REsnica
# 08.02.2018 ob 13:04
emze,

ti in tvoja slabša rast... ko gre za magno je privatna lastnina sveta, ko pa gre za privat lastnino kmetov, pa privatno ni več tako strogo privatno in varovano, kot v primeru kapitalsko močnejšega interesa.

Namesto primernih odškodnin kmetom, naj zgradijo par km več plinovoda in bodo vsi zadovoljni.
grom-instrela
# 08.02.2018 ob 10:03
nič skrbet; oblastna garnitura bo gordijski vozel hitro rešila - s kakšnim LEX PLINOVODI.

To so se že naučili, mar ne?
izo
# 09.02.2018 ob 14:48
namesto poceni in ekološko še najmanj oporečnega južnega toka nam bodo na obalo naprtili vsaj 2 plinska terminala (enega italina na našo morsko mejo, drugega hrvati v omišalju na krku), kamor bodo vozili svinjski tankerji. kdo je teme svečo držal, tudi vemo (od jj-ja. rjavca pa še koga)..

bravo, evropa.
felipesko
# 08.02.2018 ob 23:52
"Koridor za umestitev plinovoda M3/1 je bil izbran na podlagi strokovnega vrednotenja iz prostorskega, funkcionalnega in okoljskega vidika.

Besedo strokoven je potrebno zamenjati za političen.....
felipesko
# 08.02.2018 ob 23:48
Celt

Minimalna globina prenosnega plinovoda je 1,50 m. Zgoraj lahko obdeluješ zemljo.
V čem je torej problem?


Objavi še podatek,kaj lahko delaš nad plinovodom in ob plinovodu....Nič...........
izo
# 09.02.2018 ob 14:49
Vsi so za plinovod, samo da ni na njihovi zemlji.

razen ko kapne odškodnina na prej znano traso iz skritih dokumentov "diplomacije"..
HOR
# 09.02.2018 ob 03:32
@boboman
# 08.02.2018 ob 08:12
Nekdo je zavohal visje odskodnine cist nic druzga, tudi po parceli moje mame gre plinovod, pa dans tud nebi vedel kje so ga polozl.
Hor, v soodbni druzbi bi bilo prav da interes mnozice prevlada nad osebnim interesom individualca — sej pa nismo vec v srednjem veku. Se ti nezdi dovolj bizarno da smo edina drzava v Eu brez vetrne energije pa z tako odlicno naravno lego Krasa? Ni treba vedno cits vsega poscat kar se dela....


Niče ne zahteva višjih odškodnin ampak, da plinovod ne poteka čez privatna obdelovalna zemljišča....!

Slovenski družbeni strateški interes je samooskrba in ohranjanje obdelovalnih zemljišč in to ima prednost pred interesi nekaj posameznikov, ki bi vlekli plin v nasprotju z družbenimi interesi, kajti obdelovalna zemlja od onih kmetov/vinogradnikov je tudi obdelovalna zemlja, ki jo ima na razpolago celotna Slovenija. Če se bo pa plinovo položil nekaj dražje in po malo drugačni trasi pa je a družbo popolnoma nepomembno, oziroma je pomembno le to, da ne zmanjšuje obdelovalne zemlje.

Kras pa ni čisto nič bolj primeren za vetrnice, kot ostala večina Slovenije, ki ni primerna za vetrnice z izjemo, v glavnem nekaj malega prostora na Koroškem blizu avstrijske meje, pa še tam zadeva ni ekonomsko konkurenčna. Kakor je razvidno iz spodnje karte se smiselnost vetrnic začne nekje od rumeno obarvanih območij z ekonomsko konkurenčnostjo v modrih pasovih. Zato je edina bizarnost posiljevat Slovenijo z vetrnicami in s plinovodi po kmetijskih zemljiščih, podobno pa velja še za solarno elektriko...
Dodatno pa ima Danska kljub idealnim vetrnim pogojem ravno zaradi velikega deleža OVE vetrne energije najdražjo elektriko skupaj z Nemčijo, ki ima še velik delež sončne elektrike, čeprav imata obe razvitolastno industrijo izdelave vetrnic, kar pa na nacionalni ravni prinese nekaj kompenzacije za drago vetrno elektriko. Slovenija pa ima še poceni elektriko, ker nima množice dragih vetrnic in solarnih kolektorjev...
Siliti prehitro v drago energijo z nikakršnimi prednostmi in z zanemarljivim eko učinkom pa je tudi res bizarno....
LINK
www.green-x.at/RS-potdb/4-2.jpg
LINK
https://pbs.twimg.com/media/DSdvwu1WsAAa
z_P.jpg
hospitalit
# 09.02.2018 ob 02:21
Ja pa halo, najbolj izrojeno v glavah je to, da nekdo tretji komentira, oz. že kar določa, kako bo LASTNIK razporejal z lastnino. Slovenci, LASTNINO se spoštuje in je NEDOTAKLJIVA in dajte že to enkrat razumeti. In če kmet ali katerikoli lastnik reče NE, nima kdorkoli kaj več okrog tega opletat.
Eni kupujejo drage avte, potovanja ,križarjenja , drugi so pač lastniki zemljišč. in na koncu bi tisti, ki so vse pognali odločali o statusu tuje lastnine.??
džeko
# 14.02.2018 ob 09:25
Skipy ti si en d.....
Flancas neki v 3 dni in pojma nimaš.....

Minimalna globina prenosnega plinovoda je 1,50 m. Zgoraj lahko obdeluješ zemljo.
V čem je torej problem?

Ker se ljudje konstantno morajo nekaj pritoževat ... življenje večine je pač tako bedno.

@milkra
pri nas tudi plinovoda ne vidiš, če ne veš točno, kje je.

Poglej kaj si nakvasil....

No da ti povem in še vsem nepoznavalcem: Kjer je plinovod se ne sme ne orati, ne saditi, ne imeti sadovnjake. Skratka vse je prepovedano !!!!!!
Ti je zdaj jasno???
kolikor poznam našo rajo še ne.....

Obdeluješ lahko svojo miselnost....
kotzi
# 09.02.2018 ob 14:18
in zakaj ne bi smeli ti kmerje dobiti se vec denarja od tega plinovoda...denarja je ogromno...torej...
ozzie
# 09.02.2018 ob 20:32
spet kmečka propaganda... samo kmetje niso nikoli za nič krivi...
Gepard007
# 08.02.2018 ob 21:28
A se ne da obdelovati zemljo nad plinovodom? Ko smo mi polagali plinovod je moral biti vsaj 1,5m pod zemljo.
D350
# 08.02.2018 ob 09:25
Ko bi vrli komentatorji koliko in kaj vse se škropi po tem sadnem drevju... 100x večja škoda kot plinovod.
HOR
# 07.02.2018 ob 20:20
Nadaljevanje uničevanja strateške zemlje za samooskrbo ob asistiranju države za prgišče € cenejša plinovoda se kar ne neha ( Magna,...)
Kamorkoli, le dol iz prvovrstne obdelovalne zemlje !
tore
# 08.02.2018 ob 13:24
Plinovod, kanalizacija, vodovod, elektro kabel ... Nad komunalnimi vodi ne smeš gradit in zato lastniku zemljišča plačajo odškodnino v % cene m2 zemljišča. Seveda ne plačajo 100%, ker ti zemljišče ostane v lasti in ga še vedno uporabljaš.
Vsi komunalni vodi so vgrajeni tako globoko, da ne ovirajo kmetijske obdelave tal.
eMZe
# 08.02.2018 ob 09:31
100 km plinovoda s traso, široko 10 m, pomeni 100.000 × 10 / 10.000 = 100 ha.
Če je 20 % od tega superduper sadovnjak, je to 20 ha. Oziroma na celi trasi toliko, kot je ena resnejša njiva.
Ne, da je to super, ampak nekaj blazno groznega pa tudi ni.

Če kdo razpolaga z ortofoto fotografijo, kjer se vidi slabša rast nad plinovodom, prosim link.
severnik
# 08.02.2018 ob 08:27
Ne bom se dotaknil konkretnega primera....mi je pa čudno, da ni Slovenija med najbogatejšimi državami na svetu, glede na to, da je vsak kvadratni meter zemlje vrhunski, najboljši, najbolj rodoviten,....
REsnica
# 08.02.2018 ob 12:56
ja kaj si pa mislijo ti kmetje? saj niso Magna.... tujcem "naša" država takoj priskoči na pomoč s kapitalom in kmetje morajo vedno ostat z dolgim nosom in njihove želje so brezpredmetne, če jih ne podkrepijo z denarjem.
boboman
# 08.02.2018 ob 08:12
Nekdo je zavohal visje odskodnine cist nic druzga, tudi po parceli moje mame gre plinovod, pa dans tud nebi vedel kje so ga polozl.

Hor, v soodbni druzbi bi bilo prav da interes mnozice prevlada nad osebnim interesom individualca — sej pa nismo vec v srednjem veku. Se ti nezdi dovolj bizarno da smo edina drzava v Eu brez vetrne energije pa z tako odlicno naravno lego Krasa? Ni treba vedno cits vsega poscat kar se dela....
rubin
# 08.02.2018 ob 09:09
Sam sem trdno prepričan da morajo biti večji naravni viri, kot so vodni viri, gozdovi, rudniki in ja, tudi kmetijska zemljišča v državni lasti in dani v koncesijo za trideset let najboljšemu ponudniku. Tako država pobere rente naravnih virov.Zasebno naj bo hiška in vrtek max, ostalo ne. Poglejte si norveško, tam je izplen nafte v korist vsem. Naša nafta je pa les itd. In sramota je da kdo baše rento (razliko med stroški dela itd in prodajno ceno) v svoj žep. Tako da sem trden zagovornik visokim davkom na višek (kar ni za lastno uporabo) nepremičnin, na velike vire pa tako visok davek, da prisili lastnike v prodajo državi, ki bi imela predkupno pravico. Tako bi urbanizem dosti boljše tekel, težišča davkov bi se pa iz dela slila na kapital Oz naravne vire. Takrat tudi nebi bilo zapletov v zvezi z plinovodi, magno itd..
milkra
# 07.02.2018 ob 23:21
Pa dajte no.
Tudi mimo nas gre plinovod (smer Avstrija), kakih 8-10 let nazaj so ga na novo polagali.
Tisto leto, ko se je kopalo je bilo malo moteče, že drugo leto pa kot da plinovoda ni.
Bloodline
# 08.02.2018 ob 11:26
Predlagam, da vsem , ki so proti odklopijo plin.
Skippy
# 08.02.2018 ob 01:45
Minimalna globina prenosnega plinovoda je 1,50 m. Zgoraj lahko obdeluješ zemljo.
V čem je torej problem?


Ker se ljudje konstantno morajo nekaj pritoževat ... življenje večine je pač tako bedno.

@milkra
pri nas tudi plinovoda ne vidiš, če ne veš točno, kje je.
boboman
# 08.02.2018 ob 08:16
Kmetje bodo zdaj sprozili ustavni sport.... si predstavljate kaksne take novice iz Madzarske ali pa iz Nemcije? Mi enostavno nismo zreli za drzavo niti si je ne zasluzmo! Oz. Si zasluzmo tocno taksno ood jo imamo zal... sam sebi vedno najvecji sovrazniki, dobrovoljni slovenci – ponotranjeni samomazohisti
jezevec
# 08.02.2018 ob 09:53
Jebale vas jabuke ...
Energijo rabmo, ne pa mal travce.
Zorkey
# 08.02.2018 ob 08:03
Zopet najboljša/najrodovitnejša/slovenceljsk
a zemlja? Ti nazadnjaki zavirajo razvoj Slovenije, zato pa smo kjer smo!!
Kazalo