Slovenija
(9)

Poudarki

  • Gradnja je sicer omejena. Pa je omejena dovolj?
  • Občine predlagajo zidanje na 9.115 hektarjih najboljših zemljišč
  • Gradnjo želijo usmeriti na degradirana zemljišča
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 12 glasov Ocenite to novico!
Kmetijstvo
Najboljša kmetijska zemljišča, na katerih konec koncev raste hrana, se počasi, a vztrajno pozidujejo. Foto: MMC RTV SLO
       Varovalk je v postopku veliko, "kmetijske" so celo med najmočnejšimi, vsi pa pričakujemo, da bo nova "kmetijska zakonodaja" postavila ustrezna merila tako za razvrščanje (kategorizacijo) kmetijskih zemljišč, kot tudi za izjemno poseganje na kmetijska zemljišča.       
 MOP o tem, ali je pozidava najboljših zemljišč zakonsko dovolj omejena.
Gradnja ceste
Največ kmetijskih zemljišč izgubimo na račun gradnje infrastrukture - cest, avtocest ipd. Foto: MMC RTV SLO
Kdo lahko predlaga spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč?
 Določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor ter načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena sodi v pristojnost občin. Pobude za spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč v druge namenske rabe lahko občini podajo tudi občani, občina pa jih obravnava, pripravi strokovne podlage, in če so ti predlogi za občino sprejemljivi, jih vključi v osnutek oz. predlog OPN, ki ga obravnavajo nosilci urejanja prostora.
Kaj so najboljša kmetijska zemljišča?
 To so tista zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo - torej tista, na katerih je največ možnosti izrabe tal (možnosti gojenja kmetijskih rastlin), na katerih je omogočena uporaba kmetijske mehanizacije (glede na lego zemljišča), tista, ki so po svojih naravnih danostih primerna za trajne nasade (sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča, oljčni nasadi ipd.) in tista, ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejša za vrtnarsko proizvodnjo. Poleg tega pa med najboljše Zakon o kmetijskih zemljiščih uvršča tudi zemljišča, ki so oblikovana (združena) v komplekse in tista zemljišča, na katerih je delno otežena možnost rabe tal.

Dodaj v

Pozidava zemljišč: Kjer je rastla pšenica, tam zdaj teče cesta

Med letoma 2002 in 2007 pozidali 7 ha kmetijskih zemljišč na dan
5. junij 2010 ob 10:31
Ljubljana - MMC RTV SLO

Medtem ko na ministrstvu za okolje zagotavljajo, da je gradnja na kmetijskih zemljiščih dovolj omejena, pa na ministrvu za kmetijstvo opažajo, da se najboljše kmetijske površine hitro zmanjšujejo.

Da bi preprečili vse hitrejšo pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč, se v zadnjem času pojavljajo številne pobude za njihovo zaščito. Govori se o različnih možnostih - od strožjega omejevanja pozidave do celo triletnega moratorija na pozidavo kmetijskih zemljišč.

Kot so za MMC pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, smo v povprečju med letoma 2002 in 2007 izgubili oz. pozidali sedem hektarjev kmetijskih zemljišč na dan, kar ni preveč spodbuden podatek, zato že pripravljajo spremembe zakonodaje.

Gradnja je omejena. Pa je omejena dovolj?
Ob tem pa na nekem drugem ministrstvu - ministrstvu za okolje in prostor - zatrjujejo, da je gradnja na najboljših kmetijskih zemljiščih zelo omejena oziroma skorajda ni dovoljena -kadar je na voljo še dovolj drugih slabše izrabljenih površin ali degradiranih območij, kamor se usmerja nova poselitev. A obenem priznavajo, da se velik del kmetijskih zemljišč spremeni za potrebe gradnje infrastrukturnih koridorjev, predvsem avtocestnih povezav.

Na ministrstvu za okolje še pravijo, da se razmeroma majhen delež kmetijskih zemljišč nameni za klasično gradnjo, torej širjenje naselij, saj ima pred gradnjo namreč najprej prednost prenova. Zakon o prostorskem načrtovanju sicer prepoveduje novo razpršeno gradnjo, pojasnjujejo na MOP-u in dodajajo, da je ravno takšnen način pozidave v preteklosti "močno načel odprti kmetijski prostor, posebno v neposrednih zaledjih večjih urbanih središč".

Izjeme, na podlagi katerih je trenutno mogoča sprememba namenske rabe najboljšega kmetijskega zemljišča:
- Objekti, ki služijo kmetijski in gozdarski dejavnosti: stavbe za rastlinsko pridelavo, rejo živali (razen farm), spravilo pridelka (tudi zidanice in vinske kleti), shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope in podobno). Zunaj naselij je na najboljša kmetijska zemljišča mogoča tudi preselitev kmetij, a le, kadar je njihov razvoj v naselju onemogočen.
- Objekti, ki služijo turistični dejavnosti: hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, stavbe za kulturo in razvedrilo (a le, kadar so vezane na živalske, botanične ali druge tematske vrtove ali parke), zdraviliške stavbe.
- Objekti, ki služijo gospodarski javni infrastrukturi: postaje, terminali, ceste (pa tudi mostovi, viadukti, predori in podhodi), železnice, letališče steze, ploščadi, pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti, vodovodi, črpališča, plinovodi, cevovodi za odpadne vode, energetski vodi in komunikacijska omrežja.
- Objekti, namenjeni splošni rabi: pokopališča in stavbe, namenjene za opravljanje verskih obredov.
- Kulturni spomeniki.
- Odlagališča odpadkov.
- Čistilne naprave.
- Objekti za šport in rekreacijo: čolnarne, objekti za vodne športe (kadar so vezani na obstoječe vodne površine), smučišča z žičniškimi napravami, igrišča za golf, če se vsaj 80 odstotkov površine ne načrtuje na najboljših kmetijskih zemljiščih, vzletišča.
- Objekti, ki služijo rabi naravnih dobrin: rudarski objekti, hidroelektrarne sončne elektrarne.

"Prostorski razvoj se usmerja v zgoščevanje, tj. "navznoter", najprej se morajo izrabiti še prosta stavbna zemljišča, prenoviti degradirana območja, itd. Iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije jasno izhaja, katera naselja v omrežju naselij imajo takšno mesto, da so "upravičena" do načrtovanja večjih gospodarskih con, logističnih centrov, večjih območij za centralne dejavnosti in obsežnejših stanovanjskih območij," še pravijo na ministrstvu za okolje, na ministrstvu za kmetijstvo pa dodajajo, da je takrat, ko se širjenju na kmetijska zemljišča ni mogoče izogniti, treba poiskati "takšne rešitve, ki v najmanjši možni meri posegajo na najboljša kmetijska zemljišča".

Občine predlagajo zidanje na 9.115 hektarjih najboljših zemljišč
Na kmetijskem ministrstvu sicer z obstoječim stanjem niso tako zelo zadovoljni kot na okoljskem. Pojasnili so nam, da so po sprejetem zakonu o prostorskem načrtovanju nekatere občine že pristopile k pripravi novih prostorskih aktov in iz podatkov, ki so jih že dobili od 117 občin (gre za občine, ki so že začele, nekatere izmed njih pa tudi končale postopek priprave in sprejemanja občinskega prostorskega načrta - OPN), ugotavljajo, da so predlagale spremembe namenske rabe na približno 13.700 hektarjih vseh kmetijskih zemljišč. Od tega je za spremembo namembnosti predlaganih približno 9.115 hektarjev najboljših zemljišč.

Gradnjo želijo usmeriti na degradirana zemljišča
Tudi zato na kmetijskem ministrstvu pripravljajo predloge sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerimi bi zaščitili predvsem potencial kmetijskih zemljišč in pripomogli k prehranske varnosti. Njihov interes je, pojasnjujejo, dolgoročni trajnostni razvoj podeželja. "Spremembe bodo pripomogle k usmerjanju gradnje na območja nekmetijskih zemljišč, obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na degradirana območja. Velik poudarek je namenjen ohranjanju obstoječih obdelovalnih zemljišč pa tudi ukrepom, ki bi spodbudili lastnike zdaj neobdelanih zemljišč k večji dejavnosti," pravijo na ministrstvu.

Kmetijsko ministrstvo še opominja, da je treba širitve na najboljša kmetijska zemljišča, če se jim res ne da izogniti, načrtovati v skladu z "realnimi razvojnimi potrebami".

Tanja Kozorog Blatnik
Prijavi napako
Komentarji
Chrychekow
# 05.06.2010 ob 10:53
Joj, ljudje bomo čisto zabredli. Slovenska zemlja je rodovitna in dovolj dobra, da lahko na njej proizvedemo ravno toliko hrane, kolikor je potrebujemo za naše potrebe. Namesto tega, da bi država čimbolj spodbujala kmete in proizvodnjo domačih naravnih dobrot, jo hinavsko zatira in omogoča umetno predelane hrane (ne samo sadja in zelenjave, tudi nasilno poklanih živali).

Sam sem še mlad, vendar se zavedam, da ta politika in miselnost, ki jo imamo ne pelje nikamor! Obstajajo številni ekološki kmeti po Sloveniji, ki izjemno dobro preživijo, ker je vse kar ustvarijo na svoji njivi in v svojem hlevu, dovolj za normalno življenje. Nekateri celo svoje izdelke prodajajo. To bi morala država financirati v največji meri.

Veliko skrb imam, da bo zmanjkalo kakovostne slovenske zemlje, na kateri ne bo možno pridelati nič in da bomo postali tako kot butalci, ki bodo umirali zaradi nespametnosti. Sam resno razmišljam, da bi se lotil kmetovanja čez par let. Bi se priučil, pa nisem s kmetov.
if
# 05.06.2010 ob 12:06
Hitra cesta skozi Vipavsko dolino poteka po sredini, preko kmetijskih zemljišč.
Z zemljo, virom preidelave hrane, delamo neodgovorno. Kot norci žagamo vejo na kateri sedimo.

Če stopiš v bran dobri zemlji, te označijo za nenapredneža.
Volcano
# 06.06.2010 ob 20:39
Chrychekow, petica od mene! Imam parcelo, ki nikoli ne bo pripomogla k preživetju našega kmetijstva. Pa sva z drago tam naredila vrt in mali sadovnjak, in naredila iz tega koščka nekaj pridelka za našo družino. Ampak, da pa bi lahko tam naredili hišico, to pa ne. Ker je to kmetijsko zemljišče, na katerem prej 30 let ni bilo nič, zdaj pa bomo na teh 1000 kvadratih nahranili slovenijo.
Ko pa si mora kak Koširček na bledu bajturino zgradit pa ni problema! Kovček na mizo pa gremo!
lun`ca
# 05.06.2010 ob 18:10
Dokler pri nas rodovitna zemljišča zaraščajo, dvomim da se bo našlo veliko takih, ki bi se odločili za kmetovanje na trenutno zaraščenih področjih, sploh na visokih nadmorskih višinah, ki bi jih morali predhodno pripraviti, da bi bila sploh primerana za karkoli.
Drugo pa je to, da odločitev za ta korak, verjetno temelji na odločitvi pridelave zdrave prehrane, ki pa je definitivno nikomur ne bo uspelo pridelati na površinah obkroženih na eni strani z naseljem, na drugi z njivami, kjer veselo uporabljajo pesticide in ostalo kemijo, blizu pa gre najverjetneje tudi vsaj ena cesta!
No... pa smo prišli do tega, da govorim o najboljših kmetijskih področjih, ki se DRŽIJO naselja (razpršena gradnja je itak z zakonom prepovedana!!). In nemalokrat je tako, da so težnje po novih zazidalnih površinah na območjih, ki se držijo naselja in so neprimerna za kmetovanje. Žal pa v zastarelih evidencah kmetijcev označena kot najboljša, saj so bila na njih predvidene agromelioracije in podobno. Naredilo pa se ni nič, razen da zemljišča zaraščajo.
In še vedno menim, da je prvi korak na kmetijcih, da pripravijo ažurno evidenco, ki ne bo onemogočala gradnjo, pa četudi hotelov in igrišč na degradiranih in z infrastrukturo opremljenih zemljiščih ob obstoječih naseljih, medtem, ko se na res primernih področjih za kmetovanje veselo širijo naselja, romska naselja in industrijske cone. Ker papir vse prenese.... kakšen pa je teren v naravi, pa se iz pisarne težko presodi!!
Chrychekow
# 05.06.2010 ob 14:45
lun'ca mogoče v premislek naslednji video:
http://www.s12.si/component/option,com_s
eyret/Itemid,133/task,videodirectlink/id
,776/

Sepp Holzer, znan tudi kot uporni kmet, je na višini med 1100-1500 m na 50ha površine zemlje, kjer je povprečna temperatura zraka le 4,5°C, uspel predelati tudi v gozdu najrazličnejša žita, sadje, zelenjavo. Nerodovitna in s trnjem zaraščena zemlja naj ne bi predstavljala problema za kmetijstvo.

Interes naroda bi moral biti povečanje kmetijstva do te mere, da ne bi bili odvisni od uvožene hrane, ne pa od turističnih luksuznih hotelov, igrišč za golf, megalomanskih kulturnih spomenikov (po možnosti bronastih kipov), nehumanih živalskih farm,... Nisem sicer proti tem interesom, sem pa proti temu, da se v vsakem interesu najprej gleda na kapital, kar pa vsaj zame ne predstavlja interes naroda. To pa je pri kapitalistični miselnosti silno težko spremeniti.

Nisem za tak kapitalizem kot ga imamo, sem za človeka, pa nimam v mislih socializma.
luka ki muka
# 05.06.2010 ob 10:40
Ker zgornji prašiči ne morejo imeti po deset in več hiš, spodaj pa je raja brez denarja, se verjetno ni treba bati, da bo pozidava tudi v naprej tekla tako kot doslej.
Tako da se bo to kar samo zreguliralo. Sicer pa se kmetijstvo tako ali tako ne splača, navkljub ogromnim subvencijam. Verjetno je res najbolje, da popolnoma vse pozidamo, najbolje kar s stadioni in šoping centri.
ism
# 06.06.2010 ob 20:57
Tretjino hrane za svoje potrebe samo pridela Slovenija, ostalo pa uvozi! Mislim, da bi moral biti alarm že zdaj, ne pa šele potem, ko nam jo bodo tujci drago zaračunavali, ker bodo videli, da smo odvisni od njih. Na najboljših kmetijskih zemljiščih pa ceste, vile, trgovski centri.
Chrychekow
# 05.06.2010 ob 20:28
Ah, vse to je kruto in resnično. Mesta se širijo, ceste se vijejo. Vse lepo in prav. Ampak zakaj moramo imeti zmeraj več poslopij, zmeraj več cest? Slovencev je po statističnih podatkih vedno manj. In vprašanje na mestu: zakaj je potem vse več pozidanih površin? Ljudje s kapitalom v roki kupujejo velike parcele, da si bodo na njih naredili bazene, zasebne sprahajalne poti, mogoče konjušnice, zasebne hotele,... Ta zemljišča so bila povečini pokupljena od kmetov, ki so na tistih zemljiščih kmetovali vrsto let.

V dobi kapitalizma je cilj posameznika imeti vedno več in tekmovati s sosedom. Avtocesta je super zadevca, ne rečem. Iz Ljubljane do Maribora prideš v dobri urci. Vmes je bilo posekanih in uničenih mnogo hektarjev zdrave zemlje, vse za višji namen. Da bodo ljudje hitreje prišli do morja in bolj pogosto obiskovali, pa tudi da pride hrana karseda sveža iz Luke Koper vse do ljubljanskih veleblagovnic. Vse ima višji namen, ki je kapitalski.

Prek zakonov in raziskav jasno ne moremo iti, vendar še zmeraj verjamem, da bo treba nekaj spremeniti v miselnosti ljudi. Še enkrat: Nisem za tak kapitalizem, kot ga imamo, sem za človeka, pa nimam v mislih socializma.
lun`ca
# 05.06.2010 ob 13:42
Najprej naj kmetijci realno ocenijo kje so najboljša in kje slabša kmetijska zemljišča, potem naj se pa grejo svetnike, ki ščitijo narodov interes. Ne vem kakšno je njihovo dobro delo, če prepovedujejo gradnjo na parcelah, ki so nerodovitne in zaraščene kvečjemu s kakšnim trnjem, brez ogleda terena in na podlagi par desetletij starih evidenc, ki prikazjejo območje kot najboljše kmetijsko, ki pa še zdaleč ni niti kmetijsko, kaj šele najboljše?
Kazalo