V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije že vrsto let sodeluje pri številnih varstvenih projektih, v zadnjem času pa je bil njegov osrednji projekt Atlas ptic Slovenije, nad katerim je bedel kot koordinator in eden izmed avtorjev.

Zaradi ptic lahko prebedi vso noč v naravi, z naravo je, kot pravi sam, okužil tudi svoje otroke in rad poudari, da bi se ljudje morali bolj zavedati, kako zelo odvisni smo od narave.

Tomaž Mihelič zaradi ptic lahko prebedi vso noč v naravi, z naravo je, kot pravi sam, okužil tudi svoje otroke in rad poudari, da bi se ljudje morali bolj zavedati, kako zelo odvisni smo od narave. Foto: Arhiv Tomaža Miheliča, DOPPS
Tomaž Mihelič zaradi ptic lahko prebedi vso noč v naravi, z naravo je, kot pravi sam, okužil tudi svoje otroke in rad poudari, da bi se ljudje morali bolj zavedati, kako zelo odvisni smo od narave. Foto: Arhiv Tomaža Miheliča, DOPPS

Atlas ptic Slovenije
Najnovejši Atlas ptic Slovenije zajema razširjenost vseh ptic, ki so v letih od 2002 do 2017 gnezdile pri nas. Metode zbiranja podatkov so zelo izpopolnili, vsaka ptica je v prostoru označena individualno in lokacijsko, vrednost atlasa pa je predvsem v natančni podatkovni zbirki.

Po zadnjih podatkih v Sloveniji gnezdi 228 vrst ptic, v najnovejšem atlasu pa jih obravnavajo 239. Foto: Arhiv Tomaža Miheliča, DOPPS
Po zadnjih podatkih v Sloveniji gnezdi 228 vrst ptic, v najnovejšem atlasu pa jih obravnavajo 239. Foto: Arhiv Tomaža Miheliča, DOPPS

Pri zbiranju podatkov so sodelovali številni prostovoljci, za katere velja, da so, ko gre za poznavanje ptic, izjemno razgledani.

Po zadnjih podatkih v Sloveniji gnezdi 228 vrst ptic, v najnovejšem atlasu pa jih obravnavajo 239, saj so upoštevali tudi vrste, ki so pri nas gnezdile v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja in so že izginile, pa tudi nekaj tako imenovanih dvomljivih gnezdilk, ki se v Sloveniji sicer pojavljajo, ni pa mogoče zanesljivo trditi, da tod tudi gnezdijo.

Število vrst ptic
Nekatere vrste so sicer izumrle, vendar je zanimivo, da število vrst ptic v Sloveniji ni upadlo, temveč se je celo povečalo. Jasen odgovor se skriva v natančnem tolmačenju razlogov. Vzrok za pojav novih vrst je namreč ciljno upravljanje habitatov. Kot zanimivost veljata na primer brkata sinica in rjava čaplja, novi gnezdilki, ki sta si v letu 2017 za svoje gnezdišče v Sloveniji izbrali Doppsova naravna rezervata, Ormoške lagune in Škocjanski zatok.

Največje spremembe opažajo med vrstami ptic kmetijske krajine, ki imajo natančno določene zahteve in jih imenujejo specialisti. Foto: Arhiv Tomaža Miheliča, DOPPS
Največje spremembe opažajo med vrstami ptic kmetijske krajine, ki imajo natančno določene zahteve in jih imenujejo specialisti. Foto: Arhiv Tomaža Miheliča, DOPPS

V Doppsu se posvečajo predvsem varstvu ptic. Njihove dejavnosti pa zajemajo različna področja, od prostovoljskih akcij in ozaveščanja javnosti vse do velikih projektov, s katerimi želijo izboljšati habitate in s tem ohraniti posamezne vrste.

Med novimi gnezdilkami je največ vodnih vrst, kar pomeni, da ima lahko že majhno izboljšanje habitata, trstišč in mokrišč, zelo učinkovite posledice. Po drugi strani med novimi vrstami opažajo vrste, ki prihajajo z juga kot posledica globalnega segrevanja. Med alpskimi vrstami sta takšna primera ogrožena belka in planinski vrabec, ki trenutno še ostajata v našem hladnem visokogorju, višje pa se ne moreta več umakniti.

Kaj ptice v Sloveniji najbolj ogroža?
Največje spremembe opažajo med vrstami ptic kmetijske krajine, ki imajo natančno določene zahteve in jih imenujejo specialisti. Letno spremljajo stanje in ugotavljajo, da določene vrste ptic hitro izgubljajo bitko in da se zmanjšuje celotna pestrost. Še nedavno pogosti vrsti kmetijske krajine vrtni strnad in škrjanec veljata danes za zelo ogroženi vrsti, južna postovka je že izumrla zaradi plena velikih žuželk. Podobna bo verjetno usoda črnočelega srakoperja.

"Naša naravovarstvena zakonodaja je dobra, smo pa včasih pri izvajanju preveč popustljivi."

Med ogrožene vrste pa spada tudi veliko gozdnih ptic, zlasti so to specialisti gozda, ki potrebujejo odmrla drevesa gozdnih površin, na katerih ne gospodarimo. Zelo ogrožen je belohrbti detel, vrsta, ki potrebuje odmrlo bukovo drevje.

Projekt Vrh Julijcev pa je projekt, ki se osredotoča na izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. Foto: Arhiv Tomaža Miheliča, DOPPS
Projekt Vrh Julijcev pa je projekt, ki se osredotoča na izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. Foto: Arhiv Tomaža Miheliča, DOPPS

Varstvo ptic kraških goličav, ogroženost velike uharice zaradi daljnovodov in plahe vrste v Triglavskem narodnem parku
Varstveni ornitolog Tomaž Mihelič svoje znanje in izkušnje že usmerja v nove projekte. Trenutno se v sklopu projekta Za Kras veliko ukvarja z varstvom ptic kraških goličav in kraških travišč, ki so ogrožene zaradi enormnega zaraščanja. Pilotno pa so se že pred časom lotili tudi smrtnosti ptic na stebrih srednjenapetostnih daljnovodov. Med najbolj ogroženimi je velika uharica, vrsta z majhnim številom gnezdečih parov v Sloveniji, kar pomeni, da vsak dejavnik ogrožanja lahko pomeni grožnjo celotni slovenski populaciji. Z natančno raziskavo in telemetrijo so pridobili informacije, ki so dragocena pomoč pri reševanju tega problema. V sodelovanju z Elektrom Primorska bodo stebre ustrezno izolirali.

Projekt Vrh Julijcev pa je projekt, ki se osredotoča na izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. Ornitologi želijo največ pozornosti nameniti divjemu petelinu in belki ter zavarovanju območij, kjer bivajo najbolj plahe vrste ptic.

Najlepši deli narave so namreč dandanes vedno bolj obljudeni in obiskovalci se bomo končno morali sprijazniti z dejstvom, da v določena zavarovana območja v dobro narave ne bomo vstopali.

Tomaž Mihelič o ljubezni do ornitologije