Okolje
Vetrolom v kočevskih gozdovih
Večinoma so padali iglavci. Foto: MMC RTV SLO/Marija Jakopin
Vetrolom v kočevskih gozdovih
Sanacijo posledic vetroloma lahko lastniki začnejo tudi pred izdajo odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, a morajo o začetku del obvestiti revirnega gozdarja. Foto: MMC RTV SLO/Marija Jakopin

Dodaj v

Vetrolom na Koroškem podrl vsaj 240.000 kubičnih metrov drevja

Najbolj prizadete smreke, listavce prevrne redkeje
25. december 2017 ob 11:26
Slovenj Gradec - MMC RTV SLO, STA

Nedavni vetrolom je na Koroškem poškodoval za najmanj 240.000 kubičnih metrov drevja, kažejo prve ocene. Območij nad 1000 metri nadmorske višine še niso pregledali.

Vodja slovenjegraške enote Zavoda za gozdove Slovenije Milan Tretjak ocenjuje, da je škoda najmanj takšna kot ob žledolomu v 2014. Največ drevja, to je 40 odstotkov vsega poškodovanega na Koroškem, je tokratni vetrolom 11. in 12. decembra poškodoval na območju krajevne enote Dravograd - Prevalje. Od tega največ na Košenjaku, kjer je poškodovanih za 47.000 kubičnih metrov drevja.

Od skupno 240.000 kubičnih metrov vsega poškodovanega drevja je 72.900 kubičnih metrov drevja poškodovanega v državnih gozdovih, 200 kubičnih metrov je poškodovanih v občinskem gozdu občine Radlje ob Dravi, preostali, največji del odpade na zasebne gozdove.

Najbolj prizadeti iglavci
Dosedanje ugotovitve koroških gozdarjev kažejo, da je tokratni orkanski veter najpogosteje prevračal smreke, listavce redkeje. Za tokratni vetrolom je značilno tudi, da je veter drevje podiral in lomil marsikje na večjih površinah, najteže pa bo oceniti količine posamezno podrtih dreves, ki so razpršena tako rekoč po vseh gozdovih, je povedal Tretjak.

Pristojne službe in kmetje so se po vetrolomu takoj lotili sanacije in pospešeno očistili gozdne ceste, kar je omogočilo prevoznost do vseh zaselkov in kmetij. Veliko gozdnih cest, ki so namenjene izključno gozdarstvu, pa je zaradi visoke snežne odeje in nesmiselnosti odpiranja v zimskem času še vedno neprevoznih. Poškodbe na gozdnih cestah so ponekod nastale tudi zaradi močnega deževja in plazov, opozarja Tretjak.

Sanacija poškodovanih gozdov
Sanacija vetroloma je možna takoj in se je marsikje že začela. Gozdarji lastnikom gozdov svetujejo, da po pregledu poškodovanih gozdov obvestijo pristojnega revirnega gozdarja, sanacijo posledic vetroloma pa lahko začnejo tudi pred izdajo odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, a morajo o začetku del obvestiti revirnega gozdarja.

Glede na ocenjene količine si bodo po Tretjakovih besedah prizadevali, da bi večino podrtega in poškodovanega drevja uspeli sanirati do sredine maja prihodnje leto, saj je pravočasen posek poškodovanih iglavcev ter izvoz lesa iz gozda pogoj, da se prepreči dodatna škoda zaradi namnožitve podlubnikov.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
stric_Ferrari
# 25.12.2017 ob 19:40
Videl na terenu, grozno. Videl tudi nad 1000 metri. Še huje, tudi po več hektarjev skupaj lepega, čistega gozda je naenkrat postalo neprehodno območje. Škoda resnično ogromna
eMZe
# 25.12.2017 ob 21:28
Videl te dni v malo bolj odročnih krajih -- ležé po poljih v bojih pokončani.
Morda bi veljalo opustiti mantro o smrekah in smrekah in smrekah -- ko rastejo, so naravni sovražnik večine preostalega, ko padejo, so leglo lubadarja.
HOR
# 26.12.2017 ob 02:38
Iz tega je jasno zakaj je bilo v avtohtonem gozdu na območju Slovenije precej manj iglavcev.
Preprosto niso preživeli obdobij z močnejšimi naravnimi ujmami...!

Kar bo potrebno upoštevati pri pogozdovanju...!
Franc 1952
# 25.12.2017 ob 19:58
Velika škoda, na vsak način, ampak sreča v nesreči pa je, da bo do Avstrije bližji prevoz!
kazam
# 25.12.2017 ob 21:03
Tole bo veselica pospravljat, upam da bodo vsi odnesli celo kožo..
rudes
# 26.12.2017 ob 16:30
Sem videl pred dnevi posnetke gozdov v okolici Dravograda, ki jih je iz letala posnel Damjan Cehner. Pretresljivo. Sem se pa tudi sam te dni resnično izgubil, ko sem se skozi par 100 m podrih dreves prebijal proti vrhu Uršlje gore.
ATP
# 25.12.2017 ob 18:54
Ajej :-(
HOR
# 26.12.2017 ob 21:47
Sicer pa, če se primerjamo z na primer Finsko, izgleda, da smo glede sodobnih možnosti in zahtev izkoriščanja potencijala gozda zelo zaostali. oziroma nismo niti tam kjer smo že bili pred več, kot 30 leti...
LINK
www.delo.si/novice/okolje/prihaja-bioekonomija-temelj-zanjo-je-tudi-les.html
PONOS
# 29.12.2017 ob 08:16
Dosedanje ugotovitve koroških gozdarjev kažejo, da je tokratni orkanski veter najpogosteje prevračal smreke, listavce redkeje...recept je preprost..permakultura ne monokultura.Dva gozda en je bil sama smreka od soseda mešan.Mešan minimalna škoda,iglsdt 60%.Bo naredilo klik?
uraa
# 26.12.2017 ob 18:45
Danes bila pod Uršljo goro ... res strašni prizori. :(
aktivist
# 26.12.2017 ob 16:35
Se mi zdi da kr fajn seckamo nase gozdove. Sanacija se steje, da poberemo odpaden les ali, da nazaj pogozdujemo? Se mi zdi da si sploh nismo zasluzili tako lepe narave, ce je ne znamo vzdrzevati.
mmcuser
# 26.12.2017 ob 13:20
Sigurno je škoda na Rožniku vsaj desetkrat večja. Ker je pač v Ljubljani.
Bivši uporabnik
# 26.12.2017 ob 12:33
Ko se čistilce gozdov enkrat zalaufa, se ih očitno ne da več ustaviti.
zapravico
# 26.12.2017 ob 07:16
Če nekaj podpišeš,tako pač je
stoychi
# 26.12.2017 ob 20:17
zanimivo bi bilo vedeti, koliko škode je vetrlom povzročil v sosednji Avstriji,
ker, če ga ni, je to posledica naročenega in plačanega vetroloma,
današnja geoinženirska tehnologija to dopušča,
Kazalo