Lovci so nedavno, v skladu z odločbo agencije za okolje, v bližini kraja Primož pri Kočevski Reki odstrelili najprej medvedjega mladiča, pozneje pa še medvedko z drugim mladičem. Društva za zaščito živali so zaradi dejanja izrazila razočaranje, iz Društva za osvoboditev živali pa so sporočili, da je bila javnosti predstavljena "popolnoma drugačna zgodba, kot je v resnici, z namenom, da se javnost zavede ter se tako upraviči morjenje."

Društvo je ministra za kmetijsko in okolje Franca Bogoviča seznanilo s svojimi stališči do primera in v pismu ministrstvu med drugim navedlo, da lovci niso izpolnili zagotovitev, da bodo za odganjanje medvedke uporabili električnega pastirja in kemične odganjalne vonjave ter da so pristojni oškodovanemu, katerega posest je medvedka ogrožala, celo odsvetovali umik hrane, ki je tako v naslednjih dneh še naprej privabljala medvede.

Kruto ravnanje želeli prikazati kot logično in pravično?
Z odstrelom prvega mladiča so se želeli izogniti odstrelu medvedke in posledično smrti še drugega mladiča, saj so lovci upali, da se bo prestrašila in ne bo več zahajala v bližino hiš. Po mnenju Oscarja Horte, španskega aktivista, ki je s svojim delovanjem v društvu Equanima pomembno prispeval k ukinitvi bikoborb, so taka stališča "popoln nesmisel." Prepričan je, da gre le za poskus, da se kruto ravnanje prikaže kot logično in pravično.

"Prepričanje, da so ti lovci streljali za dobrobit živali, je naravnost smešno," je Horta dejal za MMC. S tem se strinjajo tudi v društvu za osvoboditev živali, kjer so v pismu ministru zapisali: "/.../ pojasnilo Zavoda za gozdove Slovenije, da se medvedka zaradi odstrela enega od mladičev ne bo vračala na določeno območje, je popolnoma izmišljen, nerealen in naravnost smešen razlog, ki ne more opravičiti tega absurdnega dejanja."
Kaj pa alternativni ukrepi?
V Sloveniji bi se lahko odstrelu medvedov ognili s preventivnimi ukrepi, so prepričani v društvu in kot dolgoročno najboljšo rešitev predlagajo prenehanje lova na medvede. V primeru dejanskega povečanega števila medvedov, ki bi ogrožali ljudi in druge živalske vrste, pa bi po mnenju Oscarja Horte lahko uvedli preventivno kvotno sterilizacijo. "Tako bi lahko zmanjšali število medvedov brez odstrela, če je to sploh potrebno," je dejal.

Društvo za osvoboditev živali pa se medtem sprašuje tudi, ali na območji t. i. medvedjih občin sploh upoštevajo prostorski plan in ali imajo občine in posamezniki, ki se pritožujejo nad medvedi, okolico kraja bivanja sploh primerno urejeno, kar zadeva smetišča, odlagališča, ograje itd.

Kriva tudi prepoved mrhovišč
Dolga leta so medvede globoko v gozdovih držala mrhovišča, ki so z evropsko smernico ob bolezni norih krav (BSE) prepovedana. Na vprašanje MMC-ja o mrhoviščih pa ministrstvo za okolje ni odgovorilo. Je pa ministrstvo za okolje in prostor leta 2008 za tednik Mladina sporočilo, da ukinitev mrhovišč ni glavni razlog za pojavljanje medvedov v naseljih, ampak je razlog pomanjkanje hrane v medvedovem življenjskem prostoru. »Vendar, ali ni prav mrhovišče vir hrane in je taka izjava logično nesmiselna?« se sprašuje Horta, ki mrhovišča podpira. "Če bi medvedom nastavljali hrano globoko v gozdovih, bi jim pomagali in hkrati zaščitili ljudi," je dejal.

Kmalu tudi azil za medvede?
Tudi Zlatko Golob, doktor veterine in vodja azila za zaščitene prostoživeče živalske vrste, meni, da bi bila mrhovišča dobra rešitev in bi se medvedi lahko tam prehranjevali. Golob, ki je tudi vodja azila za zaščitene prostoživeče živali, pravi tudi: "Z nemško organizacijo Štiri tačke se trudimo, da bi v Sloveniji oblikovali centralni azil za medvede, kjer bi te neprimerne osebke, ki sežejo v urbana naselja in niso za odstrel, lahko sprejeli in zanje tudi poskrbeli."

Pobude za alternative so, so prepričani v društvu za osvoboditev živali, kjer še izjavljajo, da je "izjava, da so lovci zaščitniki živali in narave, res lovska." Dodali so še, da omenjeni odstrel nima nobene zveze z lovsko etiko, še manj pa s splošno etiko.

"Pomembno je zavedanje, da živali niso objekt in da medveda z ubojem prikrajšamo za življenje," pa je poudaril Horta in dodal, da so živali čuteča bitja, ki jih je treba zaščititi. "Pomislite, kako zgroženi smo bili, ko se je v Bakuju dogajal načrten pomor psov. Medvedi so enakovredna čuteča bitja in poboj medvedov je enakovredno problematičen," je še dejal.

Aleksandra Bikić
Foto: Aleksandra Bikić/BoBo