Vaša ocena: 
Ocena 3,9 od 26 glasov
Ocenite to novico!
| Izraz najlepši v meteorologiji ne pomeni nič. Stavim, da za vas najlepša ženska ne bo najlepša zame, isto velja za vreme. | ||
| Andrej Velkavrh na vprašanje o najlepšem poletju | ||
Do konca meteorološkega poletja je še nekaj dni, zato bomo morali na vse podatke, po katerih lahko ocenimo to poletje, še malo počakati, zagotovo pa bo med najtoplejšimi.
Andrej Velkavrh z Agencije Republike Slovenije za okolje je za MMC povedal, da bo letošnje poletje zagotovo nadpovprečno toplo, med najtoplejšimi v zadnjih stotih letih. "Tako junij kot julij sta bila pri nas za okoli 2 stopinji pretopla, kar je precej za povprečje. Tudi avgust ni ne vem kako hladen, tako da najbrž ne bo kaj dosti znižal povprečja," je še pripomnil Velkavrh.
Pred nami je še zadnja dekada avgusta, zato vseh podatkov, izmerjenih na meteoroloških postajah po Sloveniji še ni, smo pa pridobili podatke za letošnje poletje zbrane do 18. avgusta.
Primerjali smo temperature, količino padavin in število ur sončevega obsevanja, izmerjene na treh meteoroloških postajah: mariborski, ljubljanski in portoroški.
Po do zdaj zbranih podatkih teh postaj, je bila povprečna temperatura zraka to poletje, v Portorožu 22,2 stopinje Celzija, v Ljubljani 21,5 stopinje in v Mariboru 20,8 stopinje Celzija.
Izmerjena višina poletnih padavin je bila najvišja v Mariboru 291,3 mm, v Ljubljani 251,1 mm, v Portorožu pa 270,7mm.
Do zdaj je v Portorožu sonce sijalo 757,2 ure, v Mariboru 619,4 ure na Ljubljano pa je sonce sijalo 674,5 ure.
Poletja zadnjih desetih let
Po podatkih, ki nam jih je posredoval ARSO, je bilo najbolj vroče poletje v zadnjih desetih letih leta 2003, ko je večji del Slovenije prizadela suša, najhladnejše pa poletje 2005, ki je bilo tudi relativno bolj namočeno.
V zadnjih desetih letih je bila najvišja povprečna poletna temperatura izmerjena leta 2003, ki je bila v Ljubljani 23,4 stopinje Celzija, istega leta sta bili izmerjeni najvišji temperaturi v desetih letih, tudi na meteoroloških postajah v Mariboru 22,9 stopinje in v Portorožu 25 stopinj Celzija.
Leta 2005 so izmerili najnižje poletne povprečne temperature v desetletju, ki so bile: v Ljubljani 19,7 stopinje Celzija, Mariboru 18,9 stopinje in v Portorožu 21,4 stopinje Celzija.
Med letoma 2000 in 2009 je bila najvišja izmerjena višina padavin v Ljubljani leta 2008, ko je bila 518,5 mm, istega leta je bila izmerjena tudi najvišja količina padavin v Mariboru, ki je bila 422,2 mm, v Portorožu pa je bilo največ dežja poleti 2006, ko je padlo povprečno 349,6mm dežja.
Leto 2000 je bilo najbolj sončno leto, ko je sonce na Ljubljano sijalo 932,6 ure, 891,2 ure je sijalo na Maribor in na Portorož celih 1012,3 ure.
Poletje 2010, najlepše poletje do zdaj?
Na vprašanje o lepem, najlepšem poletju pa si velja zapomniti poduk Andreja Velkavrha:"Izraz najlepši v meteorologiji ne pomeni nič. Stavim, da za vas najlepša ženska ne bo najlepša zame, isto velja za vreme".
mene že ves cajt, razen 14 dni, pošteno zebe :(
Se popolnoma strinjam. Tudi to je vse v smislu tega sistema in odnosa do narave. Do kam je možna še rast vsega? Do meje, ki nam jo dovoli narava. Komu je v interesu stalna rast? KAPITALU, ampak ne pozabimo, da so se za to besedo prefinjeno skrili ljudje, ki to izvršujejo. S predmetizirano besedo kapital, pa so marsikomu "zabrisali" sled do dejanskega vpogleda, kako stvari stojijo.
Do poselitve drugih planetov pa nam še manjka, mar ne...
V zadnjih dneh sem nekje prebral, da smo v prvi polovici avgusta izkoristili letni okoljski proračun (porabimo več virov kot jih mati Zemlja v enem letu obnovi itd.). Leta 2040-2045 bomo z nadaljevanjem sedanjega sistema potrebovali že 2 Zemlji. Vprašanje je, koliko časa bo Zemlja še zdržala?
bi se reklo da je to leto srednja žalost.
Kako lahko tako manipulirate s podatki.
Najprej preverite kaj boste pisali, potem pa lepo prosim ne pišite neumnosti.
Tipičen senzacionalizem. Mislim, da ste - če to sploh ste , čisto izgubili nek nivokvalitete.
Tak članek je za moje pojme zavajajoč in neargumentiran.
ni problem niti s tem, da si skeptik. ampak vseeno če že si skeptik, bi se lahko zamislil nad dejstvom, da izpuhi oz. toplogredni plini, ki jih oddajajo motorji z notranjim izgorevanjem povzročajo probleme tudi lokalno. preveč teh izpuhov ima za posledico bolezni dihalnih organov pri ljudeh. obenem se izločajo strupeni plini, ki pristanejo v lokalnem okolju in uničujejo tako rastline kot tudi vodo. analiza zelenjave, ki raste v 3km pasu stran od ceste, da ta preprosto ni užitna. no v bistvu je, ampak ko bi prebral kaj vse je notri v tej zelenjavi, je ne bi hotel niti povohati. prav tako ti strupeni delci pristanejo v podtalnici in jo ljudje pijemo kot pitno vodo. Če misliš, da je flaširana voda kaj boljša, se spet motiš. Pet flaše niso primerne za pakiranje vode ker po nekem obdobju izločajo v tekočino svoje snovi, ki spet niso primerne za človeško telo. kakorkoli obrneš, ljudje bi lahko, ne glede na to ali motorji z notranjim izgorevanjem dodajajo svoj delež (meni se zdi logično da ga-ker 750 miljonov vozil kolikor jih je na svetu mora nekaj dodati h količini CO2 v ozračje) h količini CO2 v ozračje, lahko podprli čistejše energije že zaradi čištejšega zraka. nenazadnje se gremo puritanstvo okoli prepovedi kajenja v bližini nekadilcev, a istočasno dovoljujemo, da ljudje na liter pokurjene nafte v zrak zabrišemo pol kilograma CO2 s celo kopico ostalih strupenih plinov in snovi. Bolj ali manj smo tiho ob iraški ali afganistanski vojni, ko bi pa njun strošek pokril raziskave in vpeljavo novih, čistejših tehnologij. da ne govorim o tem, da ne bi bilo več centraliziranega upravljanja in odločanja o svetovnem energetskem gospodarstvu. in s tem bi verjetno bila kakšna vojna manj. Al Namiri (saudski minister za nafto) je lepo rekel, da kamene dobe ni bilo konec zaradi pomanjkanja kamna. upam, da smo koncu naftne dobe res blizu. in s tem tudi čistejšemu okolju.
Kar "od oka" ne moreš govoriti. Človek si preteklost zmeraj olepša. Jaz tudi poslušam starejše, ki pravijo, "kako je bilo vroče". To je subjektivno. Reči bi morali: tega in tega dne je bila ob tej in tej uri temperatura zraka toliko in toliko stopinj Celzija, vlažnost pa je bila tolikšna in tolikšna. Ljudje so si pač zapomnili vročino, ker jim je prišla bolj do živega, medtem ko so pozabili na hladne in deževne dneve, ki znižujejo povprečno temperaturo. Poleg tega je npr. sedaj v LJ in MB avtomatsko topleje kot pred 50, 100 leti, ker je več prebivalcev, prometa, betona in asfalta. V okolici teh dveh mest je recimo najvišja dnevna temperatura v povprečju za 1 do 3 stopinje C nižja.
Ali torej zaupati subjektivnim občutkom in "pravljicam o preteklih pripekah" ali objektivnim podatkom meteoroloških postaj? Zame ni dvoma, komu ...
Nisem želel napisati samo v enem stavku, zato sem malo širše povedal. Lepo, da se strinjava.
DREADLORD je napisal tudi zelo tehten in dober komentar o upoštevanju časovnega intervala. Iz tega podatka se da marsikaj sklepati ;)
Ne govori neumnosti. To, da je najvišja dnevna temperatura okrog 30 stopinj C, najnižja jutranja pa okrog 15 stopinj C, je tipično za celinsko poletje v SLO. Če ne verjameš, si poglej kak verodostojen vir. Puščavsko nihanje je 40 stopinj C podnevi in blizu ničle tik pred sončnim vzhodom.
Kar se tiče pasjih dni, so jih pa imeli že pred njihovim uradnim začetkom nekateri poln 'kufer'. Od 1. do 20. julija je bilo denimo v LJ kar 15 dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 stopinj C, medtem ko je bilo zjutraj vsaj blizu 20 stopinj (večinoma pa točno toliko oz. še kakšno stopinjo več). Tisto obdobje je največ prispevalo k "nadpovprečno toplemu" letošnjemu poletju.
Avgust pa že malo diši po jeseni, saj je noč že 3 ali 4 ure daljša kot junija. Iz tega logično sledi pojavljanje megle, kadar je noč jasna in mirna.
Pretiravaš. Na osnovi subjektivnih občutkov, da so bila pred 20, 30 leti poletja mnogo bolj vroča kot sedaj, še ne moreš objektivno trditi, da je bilo takrat poleti bolj vroče. Ni pomembna samo najvišja izmerjena temperatura, ampak povprečje vseh temperatur. In letos je bilo to povprečje nadpovprečno.
Očitno se iz preteklosti spomniš samo pripeke, ker ti je prišla najbolj do živega. Pozabljaš pa na poletne ohladitve pred 20, 30 leti, ki so bile izrazitejše kot letos. Meteorologi pa spremljajo vreme brez prekinitve, tudi ponoči, ko sonce spi, in tudi ob deževnih dneh. Poleg tega so v članku navedeni podatki za LJ, MB in Portorož. Upoštevati moraš še dejstvo, da gre za obdobje od vključno 1. junija do danes. Če je npr. junij nadpovprečno deževen in hladen, bo poletje kljub morda bolj vročima juliju in avgustu obstalo v "sivem" povprečju. Letos je bilo drugače. V vsakem od poletnih mesecev je bilo v povprečju nadpovprečno toplo. Poletje je imelo kontinuiteto.
Za poletje 2005 se pa spomnim, da je bilo podpovprečno toplo. Od 20. julija do 15. avgusta najvišja dnevna temperatura ni presegla 20 stopinj C, še več, v glavnem se je gibala okrog 15 stopinj C, torej vrednosti, ki je običajna za najnižjo jutranjo temperaturo.
Tukaj navedeni podatki so popolnoma verodostojni. Nič si ne izmišljujejo, Velkavrh je pač povedal to, kar so izmerili na omenjenih treh meteoroloških postajah. In iz podatkov definitivno sledi, da je oz. bo letošnje poletje (v celoti gledano) eno najtoplejših v zadnjih 100 letih.
Super napisano, se strinjam 100%. Hvala tudi za nasvet o knjigah. Vsekakor se bom lotil tega branja.
ampak upam, da znanstveni pionirji zmagajo tudi tokrat. zelo nerad bi škripnil ob vedenju da je človeška neumnost dejansko brezmejna.
Ta stavek je pa odličen zaključek.
res je da podnebne spremebe bodo z nami ali brez nas. ampak mogoče v razmislek. da se je ob koncu zadnje ledene dobe povprečna temperatura dvignila za 1,5 stopinjo v odbobju 5000 let, v zadnjih 100 letih pa se je tudi dvignila 1,5 stopinjo. do spremebe je prišlo v vsakem primeru, ampak obdobje je tisto ki je problematično. V zadnjih 100 letih pa je človek intenzivno razvijal svojo potrošnjo in proizvodnjo, ter zasnoval energetsko gospodarstvo na osnovi ogljikovodikov. problem teh ogljikovodikov je, da jih bo človeštvo porabilo v prihodnjih 30 letih (ob tej rasti porabe cca 2% na leto rasti) toliko kolikor v celotni zgodovini do sedaj. rezultati bodo katastrofalni. celo tisti, ki so najbolj optimistični. Obstja ena čudovita knjiga Konec nafte od Paul Robertsa. In pa dve od prof. Diamonda bacili, jeklo in orožje, ter konec civilizacij. za en mesec branja in ti odpre oči. Ovrže teorije skeptikov v glabalno segrevanje, ki ga povzeoča človek in ti predstavi nekaj bodočih rezultatov. Omenjeni so predvidevanja na osnovi zvičanja povprečne temperature za 0,5 stopinj pa tja do 3 in potem do 6 stopinj. Celoten dohodek od prodaje nafte (ne dobički, ampak prodaje) ne bo zadostoval za pokritje stroškov ob širitvi bolezni, intenzivnosti vetrov, muljastih rek, dvignjene morske gladine, onesnažene podtalnice z morsko vodo (zaradi dviga morja). problem pa ni sama sprememba kot taka, ampak časovno obdobje ko se bo to zgodilo, če nadaljujemo tako kot delamo zdaj.
in še ena ne toliko zanemarljiva malenkost. pol toliko denarja kot stane vojna za nafto v Iraku, bi bilo dovolj, da človek temeljito razišče alternativne energetske vire. In pa seveda nekaj tisoč miljard dolarjev, da se vzpostavi nova energetska infrastruktura. to zadnje je seveda največji problem. ampak verjetno se razni neocon kalibri raje pretepajo za nekaj zadnjih miljard sodčkov nafte kot pa da bi razvijali nekaj novega. ampak upam, da znanstveni pionirji zmagajo tudi tokrat. zelo nerad bi škripnil ob vedenju da je človeška neumnost dejansko brezmejna.
Lahko pa tudi ne, kot ste napisali. Bom povzel misel nekoga, ki je že komentiral tukaj.
Če se ga. Lučka moti in ukrepamo, potem bomo živeli v čistejšem okolju.
Če se g. Mišo moti in ne ukrepamo, potem se nam slabo pišem.
Dodal bi pa še to. Mislim, da ga ni "junaka", ki bi lahko vrednotil vpliv posameznih faktorjev (Sonce, človek, itd.), ker so vse zgolj špekulacije v stilu, mislim, predvidevam... Dokler ne bo model popisan do teh zaključkov pač ne moremo priti.
Zato se jaz raje naslanjam na zgornjo tezo o ge. Lučki in g. Mišu.
Glede finančnih prijemov za dosego tega cilja (t.i. "eko teroristi") pa sem svoje mnenje izrazil v prejšnjem komentarju. Družboslovci me zaenkrat niso prepričali in mi še manj vlivajo upanja. Tukaj je pa sedaj na nas, da to uredimo.
Notranja energija sistema je: Wn=H-pV
Torej je funkcija toplote in dela (opravljeno delo sistema je pozitivno in če sistem opravi delo, se mu zmanjša notranja energija).
Notranja energija snovi se odraža v hitrosti gibanja molekul = predstavljamo jo s temperaturo. Višja kot je notranja energija, hitreje se gibljejo molekule.
In sedaj: Ali ljudje vplivamo na spremembe? Najprej malo filozofski odgovor. Če človek ne vpliva na sistem, katerega element je, potem zanika svojo eksistenco.
No sedaj pa poglejmo termodinamične procese, s katerimi pridobivamo NAM UPORABNO obliko energije oz. delo iz fosilnih goriv (primer termoelektrarne na premog). Izkoristek sodobnih TE je okoli 42 do 44 %. Razlika toplote, torej 58 do 56 % se odvede v okolico (kondenzator, sevalne izgube, hlajenje generatorja, dimni plini...). Ta toplota pa povzroča višanje entalpije zraka:
dH=m*cp*dT
S svojimi procesi stalno odvajamo toploto v okolico, ki povzroča rast temperature. V enačbi nastopa tudi masa in zato je porast temperature v primeru tako velikega sistema, kot je naša okolica relativno majhen. Toda to nas lahko zavede glede povečanja energije, ker je ta ogromna.
Sistem postaja z višanjem energije bolj nestabilen (primer kroglice v dolini ali na hribu in analogija s potencialno energijo; kroglica na hribu in zaradi višje potencialne energije tendenco gibanja proti točki z nižjo energijo, torej dolini).
Vplivnih parametrov na celoten zemeljski sistem je veliko in naši modeli še niso tako izpopolnjeni, da se bi lahko z veliko verjetnostjo pripisali določenim dominanten vpliv na procese. Sonce je vsekakor ključen element v tem sistemu, toda kdo lahko trdi, da so drugi elementi tako minorni, da ne vplivajo na sistem? Vsaj dokler ne bodo ti procesi fizikalno popisani do te mere, da se lahko z veliko verjetnostjo to privzame. Zemlja je vsekakor kompleksen sistem, ker je tukaj tudi ogromno vode, ki ima zelo veliko specifično toploto in zato lahko skladišči ogromno toplote (energije) in se to malo odrazi na spremembi temperature. Toda to ne pomeni, da se sistem ne giblje proti nestabilnemu stanju. Nestabilno stanje pa pomeni večje ekstreme (recimo amplitude v fiziki, itd.). Večina sistemov stremi po samouravnavanju. Pri tem procesu pa se lahko pojavljajo razni ekstremi in lahko tudi velike spremembe parametrov, da se doseže spet stabilno stanje.
Nekateri si razlagajo globalno segrevanje zgolj kot enoznačno višanje temperature. Toda še pred tem bodo prišli ZA LJUDI (ne bo konec Sveta, kot nekateri pravijo, samo vprašanje je, kako bodo posamezne vrste to prenesle – jaz nisem igralec na srečo (angl. gambler), kot nekateri, ki zanikajo spremembe in raje »bežijo« pred tem; mislim, da tak način tudi ni dober za našo vrsto, ker je preveč nezanesljiv in preveč »postavi na kocko«) neugodni ekstremi, ki smo jim delno že priča (padec temperature v enem dnevu za okoli 15 °C, čemur smo bili priča letos poleti, je zame ekstrem in znak, da se nekaj »dogaja«). In vprašanje je, kako jim bomo kos.
Narava ima sposobnost samouravnavanja, vendar si ljudje lastimo Zemljo po mili volji. In zato izsekavamo gozdove in uničujemo dele, ki so vitalni za samouravnavanje celotnega planeta. Zato ji jemljemo možnost uravnavanja sprememb, ki jih povzročamo recimo s kurjenjem fosilnih goriv.
Ljudje imamo, kot del sistema, legitimno pravico uveljavljati svoje interese na Zemlji. Ključno pri tem pa je, kako to počnemo. Lahko to delamo na način totalne nadvlade oz. dominance in si »lastimo« vse ali pa sonaravno in v sozvočju s celim sistemom.
Po mojem mnenju je prvi način vsekakor napačen, saj nam to kažejo tudi primeri v naravi, ki vodijo do propada določene vrste, če ne celo obeh (zajedavstvo, tumor, bolezni,…). Na drugi strani je pa veliko primerov sožitja, ki se ohranjajo vrsto let (bakterije v našem črevesju, itd.).
Trenutno smo ljudje bolj podobni prvemu primeru in sedaj je na nas, kako bomo nadaljevali. Za spremembo tega načina pa bo potrebna tudi sprememba družbene ureditve in trenutnega družbenega sistema.
Kako se bomo ljudje lotili teh sprememb je pa popolnoma drugi vidik. Razumem dvom nekaterih, ki se bojijo kapitalističnega lobija, ki bo s tem služil ogromne vsote. Toda družbeni vidik ne sme biti vplivnejši oz. pomembnejši od naravnega, ki jasno nakazuje potrebo po spremembah, in ne sme biti vzrok oz. izgovor, da ne storimo nič. Kot naravoslovec bom rekel samo to, da je žalostno, če družboslovna stroka ne zna oz. ne more urediti družbene ureditve, kjer bo to izvedljivo. Naj že enkrat vse institucije začnejo opravljati svoje delo.
Od kje teb, da naj bi Maji napovedali katastrofo leta 2012? Do takrat naj bi SAMO bil spisan njihov koledar in nič drugega.
Mater ste dosadni nekateri, ki skoz in skoz z nekimi zarotami.
Upam, da si bil danes kaj zunaj in ne samo za PCjem, na tako lep dan.
v starih koledarjih se pasji dnevi, to pomeni hodo vročino, brez padavin začne po 20. juliju, traja cca 2 -3 tedne, mi v osrednji SLO, pa smo imeli takrat najbolj oblačno, deževno in z najnižjimi temperaturami to poletje. temperatura je bila tako nizka , da smo se morali zjutraj obleči bolj za jesen primerno kot za poletje. pripombe novinarjev po radiu so bile, ali bomo sedaj kopalke zamenjali za bunde.
sigurno vam je pa ostalo v spominu, ko je temperatura morja , ki je imelo okrog 30C, čez noč padla na samo 18C. takega ekstrema se nobeden ne spomni...........
imam samo eno vprašanje za vremenarje, ali povprečje temperatur vzamete kot jih napoveste vi, ali jemljete dejansko stanje? če gledamo samo en teden nazaj, ste vsak dan napovedali sončno, z možnostjo kakšne nevihte v gorskem svetu, toda pri nas , v osrednji SLO, smo imeli vsak dan pretežno oblačno, sredi dneva se je malo razjasnilo, potem pa spet oblaki, ponoči pa spet jasno do jutra, ki so bila meglena( jesenska ) iz megle pa spet v oblake. zaenkrat še dobro vidim tudi brez očal.......
Ali je to subjektivna opazka? Ali je rezultat meritev? Ker v tehniki in naravoslovju je praksa, da se izvedejo meritve in analize podatkov, ne pa v stilu, mislim da, po mojem mnenju...
To pa je tudi vse, človeštvo bo še naprej obstajalo, vremenske katastrofe tudi, onesnaženje tudi in ostale zadeve povezane s človeško vrsto.
In domobran - ne vleči v vsako temo komunistov, okej.
mater si dosadan s temi boljševiki. Ti je elemental napovedal tvojo usodo.
Meni pa Velkavrh cel kup zanimivih podatkov.
Res smo lahko srečni,da živimo v tako lepi umirjeni in zeleni podalpski deželi.
Slovenija od kot lepote tvoje!!!!!!
"enem najtoplejših poletij v 100 letih"