Na Štajerskem deluje projekt posipavanja točenosnih oblakov s srebrovim jodidom. Glede uspešnosti takšne obrambe so mnenja deljena, MMC pa se je pogovarjal z Andrejem Gregoričem iz Letalske obrambe proti toči in meteorologom Markom Žagarjem iz Agencije Republike Slovenije za okolje. Nekaj odgovorov smo poiskali tudi na ministrstvu za kmetijstvo.

Gregorič nam je pojasnil, da v Letalskem centru Maribor izvajajo poskusni projekt posipavanja oblakov, ki bo potekal še naslednji dve leti. Financira ga ministrstvo za kmetijstvo in 35 krajevnih skupnosti iz Podravja.

Pokrivajo področje od Dravograda proti Konjiški gori, Boču, do meje s Hrvaško, ob meji s Hrvaško do Mure in po Muri mimo Gornje Radgone do avstrijsko-slovenske meje. Radarist na tleh spremlja radarsko sliko in po njej usmerja posadko v letalu, ki jo sestavljata pilot in kopilot. Pilot tega letala mora imeti profesionalno dovoljenje, kopilot pa tega dovoljenja ne potrebuje, mora pa imeti izkušnje z obrambo pred točo in z letenjem s tem letalom. Na delu z edinim letalom je tako po Gregoričevih besedah 10 pilotov in 30 kopilotov.

Popolne obrambe pred točo ni
Gregorič poudarja, da 100-odstotne obrambe pred točo ni, a če obramba sploh ne bi bila učinkovita, je verjetno ne bi izvajali tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v Srbiji, Nemčiji, Argentini, ZDA in še kje, prav tako pa po njegovem mnenju za obrambo ne bi namenjali milijarde evrov v svetovnem merilu, pravi.

S tem pa se ne strinja meteorolog Mark Žagar, ki je za MMC povedal, da so metode posipavanja oblakov in spuščanje raket vanje precej stare, saj so jih začeli uporabljati v Sovjetski zvezi, a do zdaj se v vseh eksperimentih statistično ni pokazalo, da bi bila takšna obramba pred točo uspešna. Po njegovem mnenju se je ponekod ta obramba prijela zaradi tradicije, denar pa zagotavljajo krajevne skupnosti, zavarovalnice in gospodarske družbe. V Sloveniji izvaja Letalski center Maribor za kmetijsko ministrstvo poskusni projekt, kar pomeni, da oblake izbirajo naključno, v dolgem nizu poskusov pa se pokaže, ali je takšna obramba uspešna.

Meteorologi in ekipa obrambe proti toči ne sodelujejo
"Do danes nismo od njih prejeli nobenega podatka ali informacij, po katerih bi lahko sklepali, ali je takšna obramba uspešna ali ne. Rezultati tega projekta so zaenkrat taki, kot če bi vi poslali nekoga v trgovino po solato, pa bi se vrnil nazaj brez solate in brez denarja," trdi Žagar.

Agencija za okolje in meteorološka služba sta z letalskim centrom dogovorjeni, da lahko uporabijo vse podatke meteorologov, a do danes niso pokazali nobenega interesa, da bi podatke dejansko pridobili, pravi Žagar. Nasprotno pa nam je Gregorič zagotavljal, da bi si njegova ekipa želela sodelovanja z meteorologi, saj bi jim lahko ti veliko pomagali.

Nabaviti več letal ali metodo opustiti?
Da se v Sloveniji obrambi z letali ne namenja več denarja, si Gregorič razlaga s tem, da je to za zdaj le še poskusni projekt, ministrstvo za kmetijstvo pa mora krmariti med zahtevami krajevnih skupnosti ter kritikami meteorologov in okolijskega ministrstva. Njegova ekipa se tako večkrat spopada s težavo, da se v približno istem času na štajerskem pojavita dva točenosna oblaka. Ker imajo samo eno letalo, se najprej lotijo posipavanja oblaka, ki je nastal prej, a v tem času lahko na drugem delu toča že začne padati, razlaga Gregorič. Več letal bi tako po njegovih besedah omogočilo učinkovitost na širšem območju, želijo pa si tudi, da bi nabavili "visoko sposobno letalo", s katerim bi se lahko dvignili tudi nad oblak ali vsaj do njegovega roba. Včasih se namreč zgodi, da se oblak "usede" na Pohorje ali Kozjak in ne morejo leteti pod njim.

Po Žagarjevih besedah pa je edini dokazani učinek posipanja oblakov povečana količina padavin, vendar se za to ne posipava oblakov, ki že kažejo na veliko količino padavin, ampak se ta metoda uporablja v sušnih predelih, ko iz majhnih oblakov poskušajo iztisniti vsaj nekaj dežja. Tudi v Pekingu se je pred olimpijskimi igrami špekuliralo, da bi lahko v okolici prizorišč posipali oblake, ki bi nato svoj dež spustili pred Pekingom.

Kot pravijo na ministrstvu, bodo natančni podatki o uspešnosti tovrstnega boja zoper točo na voljo leta 2010, "ko se bodo primerjali podatki točemernega poligona in podatki zavarovalnic o škodi na kmetijskih pridelkih na branjenem območju poskusne obrambe pred točo". Poligon je po njihovih besedah "vsestransko uporaben vir pridobivanja uporabnih hidrometeoroloških podatkov, kot so ocena škode, pogostost in intenziteta pojava, napovedi".

O drugih načinih obrambe pred točo ministrstvo ne razmišlja
Kakšna bo usoda (sofinanciranja) posipavanja v prihodnosti, bo odvisno ravno od rezultatov, pridobljenih leta 2010. Na vprašanje, ali na ministrstvu razmišljajo tudi o drugih načinih aktivne obrambe pred točo, so nam odgovorili, da ne.

Za zgled je Grčija
Gregorič je prepričan, da je treba trenutni sistem obrambe pred točo nujno nadgraditi. Mariborska ekipa se bo zato odpravila v Grčijo in analizirala njihov sistem obrambe. V Grčiji namreč posipavanje z letali financira država, imajo pa tudi posebno agencijo, ki spremlja učinkovitost te obrambe in pred kratkim so se odločili, da projekt podaljšajo še za pet let, pravi Gragorič. Poudarja, da morajo najprej uspešnost takšne obrambe pokazati na enem področju in prepričati skeptike, potem pa po njegovem mnenju državi ne bo težko financirati letal za pokrivanje vse Slovenije.

Ana Svenšek