"V živalskem vrtu imamo dva bobra, samca in samico, in sicer predstavljata reproduktivni par, kar pomeni, da januarja, ko se začne obdobje parjenja, upamo, da bo le-to uspešno in da bo pozneje spomladi tudi nekaj mladičev," je povedala Alma Moštrokol iz ljubljanskega živalskega vrta.

V ljubljanskem ZOO-ju pa ne boste zasledili evrazijskega bobra, ki bi ga lahko videli tudi drugod po Sloveniji, temveč kanadskega predstavnika te vrste. "Kanadski bober je nekoliko manjši, običajno nekoliko svetlejši, ima večji ploščat rep," je pojasnila Moštrokolova.

Gradijo jezove, nato bobrišča
Bobri sicer spadajo v skupino glodavcev in so tudi drugi največji glodavci na svetu. Večje so le kapibare. S plavalno kožico med prsti, ploščatim repom in nekaterimi drugimi značilnostmi so prilagojeni na življenje na vodi, zanje je najbolj značilno glodanje in glodači, ki jim rastejo celo življenje. Z njimi si pomagajo graditi jezove. "Jezove zgradijo zato, da zvišajo raven vode. Ko se enkrat raven vode dovolj zviša na račun njihovega jeza, naredijo bobrišče, tam pa tri sobane, v katerih živijo," je pojasnila Moštrokolova in poudarila, da sta bobra v živalskem vrtu že začela graditi bobrišče, sicer pa imata na kopnem tri sobane, v katere imata vhod iz manjšega jezera.

V ZOO-ju imata najraje jabolka
Bobri se v naravi prehranjujejo z raznimi travami, zelišči, tudi mehkejšimi bilkami v bližini voda ter lubjem. V živalskem vrtu jim vse to težko zagotovijo, zato imata bobra na voljo predvsem različne veje, tudi sadje in zelenjavo. Najraje imata jabolka. Če bo šlo vse po sreči, bodo imeli spomladi mladiče. "Samica naenkrat skoti tri mladiče, ki s samcem in samico ostanejo skupaj do tretjega leta starosti. To pomeni, da živita samec in samica v naravi z različno starimi mladiči," je še povedala Moštrokolova.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.