Po zapleteni logiki novega obračunavanja vodarine in omrežnine bi namreč stanovalci v starejših večstanovanjskih plačevali bistveno več kot do zdaj, stanovalci zasebnih hiš pa manj. Razlika bi bila lahko lahko celo 30 odstotkov.

Jemlje se revnim in daje bogatim
Drugače povedano, z uredbo se jemlje revnim in daje bogatim. Ali gre za napako ali pa nekomu ustreza tak način obračunavanja omrežnine? Direktor javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Krištof Mlakar pravi, da ga sprejetje takšne uredbe preseneča, saj so pri njenem oblikovanju sodelovali tudi sami, predvsem z Gospodarsko zbornico, v tistem delu, ki se nanaša na tehnični del, na stroko.

"Nismo pa sodelovali v obračunskem delu. A je bil, kot kaže, prav v tem delu v faktor omrežnine vključeno več različnih stanovanjskih enot. Na sestanku z vlado nam nihče ni pojasnil, zakaj je tako? Moram pa povedati, da je bil predlog uredbe med vlado in Gospodarsko zbornico dobro usklajen. Kako to, da je prišlo do takšnih nesorazmerij, ne vem. Ali zaradi tega, ker takrat še nihče ni imel konkretnih številk in ni vedel, kaj se bo zgodilo, ali pa je vedel, pa je imel v svojem predlogu mogoče kakšno drugačno ureditev, kot jo imamo mi," je dejal Mlakar.

Na vprašanje, v čem je logika, da bi lastniki hiš plačevali manj od lastnikov stanovanj v blokih, je odgovoril, da "logike ni. Če gledamo po stroki, premer vodomera je premer vodomera oziroma priključka samega. Če je v bloku 20 stanovanjskih enot, jih je pač 20, ampak obremenjujejo lahko omrežje samo toliko, kolikor jim to dopušča priključek oziroma njegov premer."

Kako torej popraviti nesorazmerje? Eden od predlogov pravi, da bi stanovalcem v blokih lahko zaračunavali le polovico omrežnine, kar bi pomenilo povečanje cene za največ 15 odstotkov. Govori se tudi o možnosti, da bi občina subvencionirala del plačila omrežnine. Vendar ima tudi ta predlog svojo drugo plat, saj bi morala občina enako subvencionirati tako tiste, ki se jim je račun znižal, kot tiste, ki bodo plačevali dražje.

A za vse, ki si prizadevajo za spremembo, je najpomembneje to, da vlada do 27. marca, dan preden bo uredba objavljena v Uradnem listu, spremeni datum začetka njene uveljavitve, s prvega aprila na prvi julij. Do takrat pa bi verjetno našli ustrezno rešitev, saj volja za to očitno obstaja tako na vladni kot občinski strani.

Marjan Vešligaj Radio Slovenija