Rio 20: Bla, bla, bla ali akcija? Sodeč po odzivu nevladnih organizacij je bil vrh v Braziliji predvsem prvo. Foto: EPA
Rio 20: Bla, bla, bla ali akcija? Sodeč po odzivu nevladnih organizacij je bil vrh v Braziliji predvsem prvo. Foto: EPA
Dilma Rouseff, predsednica Brazilije na konferenci Rio+20
Nevladne organizacije so vodstvo konference in gostiteljico Dilmo Rouseff obtožile, da so se bolj posvečali državniškim srečanjem kot dialogu s skupinami, ki so zahtevale odločnejše ukrepe za varovanje okolja. Foto: EPA

Z okrog 50.000 udeleženci je bila največje tovrstno zborovanje do zdaj, ki pa je po mnenju nevladnih organizacij s sklepnim dokumentom razočaralo. Politični direktor organizacije Greenpeace International Daniel Mittler je v Riu dejal, da ponuja sklepna deklaracija skupno vizijo nedejavnosti in uničevanja okolja.

Direktor za politiko in kampanje organizacije Prijatelji zemlje Craig Bennett je sklepni dokument označil za mlačen zmazek, ki dokazuje, da vrh v Riu ni sposoben rešiti nujnih vprašanj. Izvršna direktorica Oxfama Barbara Stocking je menila, da se bo Rio+20 v zgodovino zapisal kot prevara.

Predsedujoči, nasprotno, navdušen nad sklepom
Nasprotno je konferenco kot velik uspeh označil njen generalni sekretar Ša Zukang. Kot je zatrdil, je bil Rio+20 namenjen uresničevanju dogovorjenega in konkretnim ukrepom. Sklepni dokument z naslovom "Prihodnost, ki si jo želimo" je bil dorečen že v sredo in na 49 straneh poziva k široki paleti ukrepov.

"Zaveze dokazujejo, da so vlade, sistem Združenih narodov in devet velikih skupin resni glede doseganja ciljev," je poudaril ob objavi zavez vlad, nevladnih organizacij in zasebnega sektorja za trajnostni razvoj, vrednih 513 milijard dolarjev, izmed katerih jih bo 323 šlo za splošno razširjen dostop do trajnostne energije do leta 2030.

V zavezi tudi točno določeni ukrepi
Poleg tega je bilo na vrhu podanih veliko drugih zavez o konkretnih ukrepih. Med njimi je sajenje 100 milijonov dreves, pomoč 5.000 podjetnicam na področju zelene ekonomije v Afriki in recikliranje 800.000 ton polivinilklorida ali PVC-ja na leto. Z izidom konference je bil zadovoljen tudi generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, ki se je svetovnim voditeljem zahvalil za trdne politične zaveze in sklepni dokument, ki svet pošilja naprej po bolj trajnostni poti.

Dokument poziva k začetku postopka določanja ciljev, ki bodo leta 2015 nasledili razvojne cilje tisočletja, in k razvoju strategije za financiranje trajnostnega razvoja. Zeleno ekonomijo opredeljuje kot orodje za doseganje tega razvoja. Krepi program ZN-a za okolje (Unep), sproža korake za nov način merjenja bogastva države mimo golega BDP-ja ter poudarja enakopravnost moških in žensk. Potrjuje tudi pomen prostovoljnih zavez o trajnostnem razvoju ter izpostavlja potrebo po sodelovanju s civilno družbo in upoštevanju znanosti pri političnih odločitvah.