Na tiskovni konferenci je pojasnil, da so izpolnjeni vsi pogoji za njen prihod, in dejal, da je zadovoljen, ker jim je težavo uspelo rešiti. S tem so uresničili tudi eno izmed prioritet zunanjega ministrstva, kot sta humanitarna dejavnost in spoštovanje človekovih pravic.

Izpostavil je, da se je MZZ v reševanje vprašanja vključil, potem ko so ugotovili, da se ne najde drugačna rešitev, kako Fajso združiti z njeno sestro. Zato so vladi predlagali sklep, ki ga je 22. januarja tudi sprejela, da obstaja interes države iz humanitarnih razlogov, da se dekle pripelje v Slovenijo. Teden dni pozneje je še ustavno sodišče potrdilo, da gre za humanitarno zadevo in združevanje družine, in razveljavilo člen zakona o mednarodni zaščiti, je opomnil minister, obenem pa poudaril, da zgolj na podlagi odločitve ustavnega sodišča deklica še ne bi mogla priti v Slovenijo in da je bil ključen omenjeni sklep vlade.

K dekletu so že poslali uslužbenca MZZ-ja
V torek so nato od ministrstva za notranje zadeve pridobili tudi dovoljenje za njeno petletno začasno prebivanje v Sloveniji, tako da ni več ovir za njen prihod, je dejal. Z dekletom so že v stiku in so k njej poslali uslužbenca MZZ-ja, ki ji je uredil vse potrebne papirje, kupili so ji tudi že letalsko vozovnico. Predtem je zunanje ministrstvo priskrbelo njeno izjavo, da želi v Slovenijo k sestri, prav tako so priskrbeli izjavo anonimnega donatorja, da bo dekletu zagotovil sredstva za preživljanje.

Minister je ob tem zahvalil Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki je sama ponudila in priskrbela sredstva za dekletovo zdravstveno zavarovanje. Somalijsko dekle je zdaj v Adis Abebi v Etiopiji pod zaščito Visokega komisariata ZN-a za begunce in ima status begunke, tako da o njeni identiteti ni dvoma, je še pojasnil.

Fajsina sestra že leta 2013 zaprosila za dovoljenje, a ga ni dobila
Dekličina sestra (Fajsi so v vojni v Somaliji ubili očeta in brata, na begu pa jo je zapustila še mati, njena edina preostala družina je sestra, ki od leta 2010 kot begunka živi v Mariboru) je sicer že leta 2013 na notranje ministrstvo vložila prošnjo za združitev družine oziroma za dovoljenje, da bi sestro pripeljala v Slovenijo, a ga ni dobila. Erjavec je pojasnil, da MZZ do zdaj s primerom ni bil seznanjen. Šele iz javnosti in takrat, ko se je v parlamentu začela razprava o potrebi po spremembi zakonodaje za rešitev tega primera, so ugotovili, da Slovenija že ima ustrezno zakonodajo, ki omogoča tovrstne izjeme, je povedal. Pojasnil je tudi, da deklica prihaja v Slovenijo po 51. členu zakona o tujcih.

Vodji konzularnega sektorja na MZZ-ju Andreju Šteru se je zato zahvalil, saj je v zadevo vložil veliko truda in znanja. Šter je izpostavil pomen uresničevanja človekovih pravic otrok in tega, da bo zdaj Fajsa prišla k svojim edinim sorodnikom na svetu in v Sloveniji zaživela v nekem povsem tujem okolju. Pri tem je zaprosil, da ji omogočimo, da bo dobro prestala prvi šok ob srečanju z novim okoljem.