Slovenija

Poudarki

  • "Dokumenti o Kardeljevi vlogi pri organiziranju povojnih pobojev povedo razmeroma malo."
  • "Kardelj je svoje zanimanje za nacionalno vprašanje izkazal že pred vojno, vendar ga je po vojni za nekaj časa odrinil na stranski tir."
  • V odnosih med Titom in Kardeljem je zaškripalo že nekajkrat predtem, resno pa so se zapletli konec petdesetih in na začetku šestdesetih let, ko je Kardeljeva politična usoda visela tako rekoč na nitki."
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.7 od 67 glasov Ocenite to novico!
Edvard Kardelj
Drugo svetovno vojno je Kardelj dočakal kot eden ključnih mož jugoslovanske in slovenske partije in hkrati tudi kot njun glavni ideolog.
       Kardelj je bil vseskozi vezni člen med Ljubljano in Beogradom, zato je imel, čeprav brez formalnih političnih funkcij, odločilno besedo tudi v slovenski politiki. V odnosu do slovenskih voditeljev je zvesto sledil Leninovemu napotilu, da mora komunist pri centralni oblasti svoj narod zagovarjati, doma pa ga kritizirati, zato je slovenskim politikom v Ljubljani nemalokrat žugal in jih opozarjal, naj se že vendar premaknejo »izza svojega slovenskega plota«, medtem ko jih je v Beogradu zagovarjal. Vendar ne vedno. Na začetku sedemdesetih let se namreč ni obotavljal obračunati s Stanetom Kavčičem in z »liberalizmom«, čeprav naj bi ga deset let prej pred politično odstranitvijo rešil prav Kavčič. Titu naj bi namreč Kavčič na zamisel, da bi Kardelja odstranili, odgovoril, da ni nesoglasij med Titom in Kardeljem, temveč med Titom in Slovenijo.       
 Odgovor na vprašanje, kakšno podporo je Kardelj užival v slovenski politiki.
Kardelj je bil med Titovimi najtesnejšimi sodelavci. Foto: MMC RTV SLO
Edvard Kardelj
Od leta 1948, ko je postal jugoslovanski zunanji minister, je zasedal le najvišje funkcije v državi. Foto: MMC RTV SLO
Edvard Kardelj
Krsto pokojnika si je ogledalo na tisoče državljank in državljanov. Foto: MMC RTV SLO
Edvard Kardelj
Leta 1978 ga je Ekonomska fakulteta v Ljubljani, čeprav ni imel univerzitetne izobrazbe, imenovala za izrednega profesorja za področje marksistične politične ekonomije. Foto: MMC RTV SLO
Mateja Režek
Z nami je govorila Mateja Režek, zgodovinarka in predavateljica sodobne svetovne zgodovine na koprski fakulteti za humanistične študije. Foto: FHS Koper
VIDEO
30 let smrti Edvarda Kardelja

Dodaj v

30 let od smrti glavnega ideologa partije

Intervju z zgodovinarko Matejo Režek
10. februar 2009 ob 14:37
Ljubljana - MMC RTV SLO

Edvard Kardelj je bil eden najvplivnejših Slovencev v Komunistični partiji Jugoslavije, kot glavni ideolog partije, pa je igral pomembno vlogo tudi v jugoslovanski politiki po 2. svetovni vojni.

Mineva 30 let od njegove smrti, o pomenu njegovega delovanja, njegovi vlogi v komunistični partiji, vlogi pri organiziranju povojnih pobojev ter o njegovem sodelovanju pri pisanju jugoslovanskih ustav smo se pogovarjali z Matejo Režek, zgodovinarko in predavateljico na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.

Kakšna je bila Kardeljeva vloga v komunistični partiji pred 2. svetovno vojno?
Začetki Kardeljevega političnega delovanja sodijo že v njegova najstniška leta. Kot šestnajstletnik se je vključil v komunistični podmladek SKOJ-a, čez slabe štiri leta pa je postal sekretar pokrajinskega komiteja SKOJ-a za Slovenijo. Malo predtem je bil prvič zaprt, znova pa se je v zaporu znašel na začetku leta 1930. Po odsluženi kazni se je z Borisom Kidričem, Francem Leskoškom, Tonetom Tomšičem in še nekaterimi lotil obnove partijske organizacije v Sloveniji, ki jo je predtem zdesetkala šestojanuarska diktatura kralja Aleksandra. V partiji je takrat prišlo do menjave generacij, vodstvo v njej pa so prevzeli mladi komunisti. S Titom se je Kardelj prvič srečal na konferenci KPJ-ja za Slovenijo v Goričanah leta 1934, še isto leto pa je odšel v Moskvo, kjer je v ozračju stalinskih čistk preživel več kot dve leti. Predaval je na Komunistični univerzi narodnih manjšin zahoda, največ časa pa je naj bi v Moskvi preživel prav s Titom. Po vrnitvi domov je aprila 1937 sodeloval na ustanovnem kongresu KPS-ja na Čebinah, bil pa je tudi glavni pisec ustanovnega manifesta, ki je postal programski akt slovenske komunistične partije, Kardelj pa njen prvi ideolog. Leta 1938 je postal član najožjega vodstva, pozneje politbiroja jugoslovanske partije s Titom na čelu. V tridesetih letih je objavil tudi nekaj razmeroma odmevnih razprav, njegovo najpomembnejše delo pa je bil Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, ki ga je izdal leta 1939 pod psevdonimom Sperans in v katerem je nacionalno vprašanje povezal z razrednim ter se zavzel za uresničitev gesla o Zedinjeni Sloveniji. Drugo svetovno vojno je torej Kardelj dočakal kot eden ključnih mož jugoslovanske in slovenske partije in hkrati tudi kot njun glavni ideolog.

Vabljeni k ogledu pripetih arhivskih posnetkov RTV SLO, ki vključujejo tudi izvirno poročanje iz časa Kardeljeve smrti.


Med vojno je bil Kardelj vodja slovenskih partizanskih enot, njegovo partizansko ime je bilo Krištof. Je vojno preživel na slovenskem ozemlju ali je bil večino časa ob Titu?

Najprej mi dovolite popravek. Med drugo svetovno vojno Kardelj nikoli ni vodil slovenskih partizanskih enot razen posredno, v političnem in idejnem smislu. Bil pa je v najožjem vodstvu jugoslovanskega partizanskega gibanja in vezni člen med slovenskim partizanstvom ter vrhovnim štabom. Začetek vojne je dočakal v Beogradu, takoj zatem pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je sodeloval pri organiziranju Protiimperialistične fronte, pozneje OF-a. Na začetku vojne je večkrat skrivaj potoval med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom, bil je tudi na osvobojenem ozemlju v Srbiji, poleti 1942 pa spet v Sloveniji, kjer je komaj preživel italijansko ofenzivo. Leta 1943 je bil v Jajcu, kjer je bil sedež CK-ja KPJ-ja in vrhovnega štaba, in sodeloval pri pripravah na drugo zasedanje AVNOJ-a. Februarja 1944 se je v Črnomlju udeležil zasedanja SNOS-a in se zatem vrnil v vrhovni štab, ki je bil takrat v Drvarju, od koder se mu je med nemškim desantom spet komaj uspelo umakniti. Od junija 1944 je bil z vrhovnim štabom na Visu, kjer je že pripravljal načrte za prevzem oblasti, ukvarjal pa se je tudi z možnostjo odprave dualistične začasne vlade, ki je nastala marca 1944 na podlagi sporazuma Tito-Šubašić in v kateri je bil Kardelj podpredsednik in minister za konstituanto. Kot sem že omenila, je bil Kardelj med drugo svetovno vojno tudi vezni člen med slovenskim partizanstvom in vrhovnim štabom, in je zato imel ključno vlogo tudi v Sloveniji. Sprva je v Sloveniji zagovarjal najširšo fronto za boj proti okupatorjem, vendar so se že na pragu jeseni 1941 razmere močno zaostrile. Varnostno-obveščevalna služba, ki je avgusta 1941 nastala prav na Kardeljevo pobudo, je namreč začela obračunavati z nasprotniki, spomladi 1942 pa se je temu pridružil še partizanski teror na osvobojenih ozemljih. Spopadi med partizani in protikomunističnim taborom so se stopnjevali in kmalu dobili razsežnosti državljanske vojne, razmere pa so se nekoliko umirile šele konec leta 1942, ko se je Kardelj iz taktičnih razlogov spet začel zavzemati za večjo širino osvobodilnega boja. Hkrati pa je skušal obdržati prevlado komunistov v OF-u in preprečiti, da bi se druge ustanovne skupine razvile v stranke, kar se je marca 1943 končalo s podpisom Dolomitske izjave, ki je komunistom zagotovila vodilno vlogo.

Koliko je znanega o njegovi vlogi pri organiziranju povojnega obračuna z nasprotniki?
Dokumenti o Kardeljevi vlogi pri organiziranju povojnih pobojev povedo razmeroma malo. Pred časom je bilo objavljeno Kardeljevo pismo Borisu Kidriču z dne, 25. junija 1945, v katerem Kardelj predsednika slovenske vlade opozarja, da bodo sodišča narodne časti kmalu razpuščena, vojaška sodišča pa bodo sodila samo še vojnim osebam. Poleg tega bo v kratkem razglašena amnestija, zato "nimate nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej", kot je zapisal Kardelj. Dokument, ki ga hrani Arhiv Slovenije, je v javnosti dvignil precej prahu, zgodovinopisje pa je bilo v njegovih interpretacijah bolj zadržano. Kakor koli že, z gotovostjo lahko trdimo, da je bil Edvard Kardelj v samem vrhu jugoslovanske partije, kar pomeni, da mimo njega ni mogla nobena pomembnejša odločitev. In v tem kontekstu lahko sklepamo tudi o Kardeljevi vlogi pri povojnih obračunih z nasprotniki.

Po vojni je Kardelj sodil v najvišji vrh jugoslovanskih politikov. Pomembno je sodeloval predvsem pri pripravah jugoslovanskih ustav. Lahko pojasnite kaj več o njegovi vlogi pri ustavah – težnja po večjih pristojnostih republik, samoodločbi narodov itd.?
Tu bi vas najprej nekoliko dopolnila. Kardeljeva vloga v jugoslovanski politiki je namreč imela vsaj tri pomembne komponente. Poleg njegove ključne vloge pri pisanju ustav bi omenila še vsaj dve komponenti, in sicer njegovo vlogo v jugoslovanski zunanji politiki, tako pri vzpostavljanju državnih meja kot pri snovanju neuvrščene politike, in seveda osrednjo vlogo pri oblikovanju »jugoslovanskega eksperimenta«, kakor so samoupravni model socializma radi poimenovali na Zahodu. Kardelj je sodeloval pri pisanju vseh jugoslovanskih ustav, tako pri prvi, sprejeti leta 1946, kot pri obeh naslednjih, sprejetih v letih 1963 in 1974, omeniti pa velja tudi ustavni zakon iz leta 1953, ki je v marsičem zamenjal ustavo iz leta 1946. Kardelj je svoje zanimanje za nacionalno vprašanje izkazal že pred vojno, vendar ga je po vojni za nekaj časa odrinil na stranski tir. V prepričanju, da je bilo z oblikovanjem federacije nacionalno vprašanje dokončno rešeno, jugoslovanska partija tega vprašanja ni načela več kot deset let, svoje pa je verjetno odigrala tudi zagledanost jugoslovanskih voditeljev v delavski internacionalizem, čeprav je v njih dejansko vseskozi tlel strah pred pogrevanjem nacionalnega vprašanja, ki bi utegnil povzročiti notranje spore in morda celo razpad države. Vprašanje mednacionalnih odnosov so pravzaprav odprle šele poudarjena zožitev republiških pristojnosti v drugi polovici petdesetih let in zamisli o integraciji jugoslovanskih narodov, oblikovanju nadnacionalne jugoslovanske zavesti ter celo kulturnem poenotenju jugoslovanskih narodov – zamisli, s katerimi se je od sredine petdesetih let spogledoval tudi Tito, Kardelj pa je v njih zaznal sledi velikosrbskega hegemonizma. V konec petdesetih in začetek šestdesetih let sodijo tudi najresnejša nesoglasja med Kardeljem in Titom. V ozadju tega spora je tlel Kardeljev spor z Rankovićem, ta pa je bil sestavni del nesoglasij med zagovorniki močne osrednje oblasti na eni strani ter privrženci decentralizacije in reform na drugi strani. Ta nesoglasja bi lahko, če posplošim, opredelili kot spor med centralisti in federalisti, znotraj njega pa se je odvijal tudi spor med gospodarsko manj razvitimi in razvitejšimi jugoslovanskimi republikami. Vsekakor pa je bilo slovensko vodstvo takrat odločno na Kardeljevi strani in to ne le iz sentimentalnosti. Jugoslovansko politiko je na začetku šestdesetih let zaznamovala tudi razprava o novi ustavi, ki se je zaradi številnih nesoglasij v jugoslovanskem političnem vrhu močno zavlekla in je bila namesto leta 1961, kot je bilo prvotno načrtovano, spisana šele leta 1963, obveljala pa je za nekakšen kompromis. Kardeljev model jugoslovanske federacije je tako prišel do polnega izraza šele v ustavi leta 1974, s katero je Jugoslavija postala nekakšna federacija s pridihom konfederacije, medtem ko so pravico do samoodločbe vključno s pravico do odcepitve formalno zagotavljale tudi njene predhodnice, vendar na to možnost dejansko nihče ni resno računal.

Na začetku 60. let je Tito ugotovil, da so Kardeljeve zamisli in teoretične razprave v nasprotju z njegovimi odločitvami, zato naj bi se odnosi med njima ohladili. So ga poskušali odstraniti z vodilnih položajev in kaj je na koncu prevladalo, da Kardelj ni delil usode z nekaterimi drugimi vidnimi politiki (Djilas, Ranković …)?
V odnosih med Titom in Kardeljem je zaškripalo že nekajkrat predtem, resno pa so se zapletli konec petdesetih in na začetku šestdesetih let, ko je Kardeljeva politična usoda visela tako rekoč na nitki. Razlogov za ohladitev odnosov je bilo več, najpomembnejše pa sem omenila že v odgovoru na prejšnje vprašanje. Kardeljev položaj znotraj partije se je vseskozi gibal nekje med drugim in tretjim mestom, v nasprotju z Đilasom in Rankovićem pa se je Kardelj v političnem vrhu obdržal predvsem zaradi svojega političnega pragmatizma in taktiziranja, ki sta izhajala iz njegovega značaja in z njim povezanega pretanjenega občutka za nevarnost. V kočljivih obdobjih se je znal vedno pravočasno umakniti in prikriti, če je bilo potrebno, pa tudi odstopiti od svojih stališč. Leta 1961, ko se je zdelo, da zanj v političnem vrhu ne bo več prostora, se je denimo za nekaj časa umaknil v London, po vrnitvi pa je bil v partijskih razpravah več kot očitno zadržan. Lahko bi rekli, da je svoje, resnici na ljubo, utopične zamisli o reformah jugoslovanskega sistema za nekaj časa odrinil v kot in potrpežljivo čakal novo priložnost, ki jo je kmalu tudi dobil.

Bil je član slovenske in srbske akademije znanosti in umetnosti, po njem se je imenovala ljubljanska univerza, napisal je več razprav. Je bila njegova želja uspeti tudi v akademskem in ne le političnem okolju?
Del Kardeljevih ambicij je bila zagotovo tudi akademska kariera in tudi njegov opus je, vsaj kvantitativno, presegal opus marsikaterega akademika ali univerzitetnega profesorja. Častni član SAZU-ja je postal leta 1949, dvajset let zatem pa mu je ljubljanska univerza podelila tudi častni doktorat. Nekaj let pred smrtjo je bil Kardelj izvoljen v naziv rednega profesorja politične ekonomije na ljubljanski ekonomski fakulteti, po smrti pa so po njem poimenovali ljubljansko univerzo. Leta 1959 so ga kot »ponos družbenih ved« medse sprejeli tudi srbski akademiki, slaba tri desetletja pozneje pa so mu naprtili domala vso krivdo za domnevno neugoden položaj Srbije v Jugoslaviji, ki naj bi bil posledica jugoslovanskega ustavne ureditve oziroma kardeljanskega modela federacije.

Kako je na Kardelja gledala slovenska javnost?
Na vprašanje o pogledu slovenske javnosti na Kardelja je težko odgovoriti, ker v času, ko je zasedal enega najvišjih političnih položajev v Jugoslaviji, niso merili javnomnenjskega političnega utripa. O pogledu javnosti na posamezne politike nam ne povedo veliko niti izidi volitev, saj te niso bile demokratične. Še najmanj nam izidi volitev povedo prav o (ne)priljubljenosti najvišjih politikov. V podkrepitev te trditve naj navedem primer iz leta 1953, ko so se je na skupščinskih volitvah za isti položaj znova smelo potegovalo več kandidatov, »razen ob kandidaturi na primer tovariša Kardelja«, kot je izrecno poudaril tedanji voditelj slovenske partije Miha Marinko. Žal pa nam tudi ta izjava več pove o Marinkovi previdnosti kot pa o utemeljenosti strahu pred morebitno Kardeljevo neizvolitvijo. Kar zanesljivo vemo, je bolj ali manj le to, da je bilo Kardeljevo mnenje v Sloveniji ne le odločilno, temveč med veliko večino slovenskih komunistov tudi visoko cenjeno, čeprav je po njegovi smrti in še zlasti v drugi polovici osemdesetih let njegova podoba začela bledeti. Konec osemdesetih in še bolj na začetku devetdesetih let so precej glasnejši od Kardeljevih zagovornikov postali njegovi kritiki, ki v njem večinoma niso videli kaj več kot brezdušnega oblastnika, če že ne zločinca. Zdi se, da je ob omembi Kardeljevega imena v zadregi celo zgodovinopisje, saj se v zadnjih dveh desetletjih z njim skoraj ne ukvarja, redke zgodovinske raziskave o njem pa so izrazito parcialne. Morda bi bila stoletnica Kardeljevega rojstva prihodnje leto primerna priložnost za celovito in kritično zgodovinsko razpravo o njegovi vlogi. Edvard Kardelj je navsezadnje osebnost, ki je v naši zgodovini zapustila globoke sledi, in s tem se, čeprav imamo o njem različna mnenja, menda lahko strinjamo prav vsi.

Ana Svenšek
ana.svenšek@rtvslo.si

Prijavi napako
Komentarji
Alchemist
# 10.02.2009 ob 16:29
Titiov osebni filozof, nič posebnega.
B in .
# 11.02.2009 ob 23:49
Huda slava ja... jao jao...
galoper
# 11.02.2009 ob 22:15
Preživeli smo na način, ki so ga vsilili. Današnje razmere so posledica. Kakšne bi bile v drugačnih razmerah? Obrabljene fraze niso peimerne za odgovor.
Politkomisar.
# 11.02.2009 ob 22:14
Kardeljevi obrekovalci znajo samo lajati nič pa argumentirati. "Komsi" in "Naš Tito" sta svoje argumente na kulturnem nivoju lepo predstavila. Do zdaj pa še nisem prebral ali slišaš kak kulturen protiargument na Kardeljevo delovanje. Desničarji pač nimajo manir.
komsomolec
# 11.02.2009 ob 21:49
MADE IN JUGOSLAVIJA
Letos praznujemo šestdeset letnico, začetka uvajanja delavskega samoupravljanja v jugoslovanske tovarne!

Jugoslovanska zvezna skupščina je 27. junija 1950, s temeljnim zakonom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj, uzakonila delavsko samoupravljanje!
Kot organi delavskega samoupravljanja so bili uvedeni delavski sveti!
Tega dejstva nihče ne more zanikati!
Delavski sveti so se začeli uvajati,kot poizkusni samoupravni organi že leta 1949.
Letos mineva šestdeset let začetkov socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji!
Navodilo o ustanavljanju in delu delavskih svetov, sta 23. decembra 1949 podpisala tov. Boris Kidrič in tov. Đuro Salaj. ( tov. Kidrič kot predsednik gospodarskega sveta vlade FLRJ, tov. Đuro Salaj kot predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije).
Prvi delavski svet v Jugoslaviji so izvolili 29. decembra 1949 v tovarni cementa »Prvoborac« v Solinu pri Splitu.
Prvi delavski svet v Sloveniji,ki je bil tudi drugi ustanovljeni delavski svet v Jugoslaviji, so izvolili delavci Save Kranj 7. januarja 1950!

Socializem ni boj proti slovenski državi,kot buržoazni demagogi in pamfletarji, histerično lažejo. Socializem,samoupravljanje, delegatski sistem,pomenijo izvajanje resnične demokracije v praksi, da državne institucije delujejo v dobrobit državljanov, ne da zapravljajo proračunska sredstva za financiranje tropa birokratskih uslužbencev.

Moralnemu bankrotu kapitalističnega sistema smo bili priča lani, prav tako finančni krizi,ki mu je zadala smrtni udarec! Socializem je rešitev za človeško civilizacijo.

Leto 2009 je proglašeno za leto delavskega samoupravljanja!
komsomolec
# 11.02.2009 ob 21:01
Aja,da je?
In kaj konkretno,daj razloži?
B in .
# 11.02.2009 ob 18:49
Nisem se zavedal, da brainwashing deluje še danes...
Ma še kdo občutek, da je ena oseba pod večimi nicki?
No, kakorkoli, popolnoma sem prepričan da več kot 90% Slovencev danes ima objektivno sliko o verjetno "najtemnejšem" osebku v narodovi zgodovini...
Naš Tito
# 11.02.2009 ob 18:02
Kardelj je bil najtesnejši Titov sodelavec in prijatelj, ki ju je držila ista ideja boriti se za osvoboditev delavskega razreda pred izkoriščanjem in zatiranjem s strani kapitalistov. Zato je čisto natolcevanje, da sta se s Titom skregala, saj sta oba težila k uresničitvi Marksove misli, da je osvoboditev delavcev možna edino na ta način, da postanejo proizvajalna sredstva lastnina delavcev pod parolo: Tovarne delavcem!

Velik mislec in marksist Edvard Kardelj je to idejo teoretsko izdelal in pravno utemeljil, Tito pa uveljavil v praksi. Nastalo je samoupravljanje z delegatskim sistemom, v katerem je skoraj vsak državljan na ta ali drugačen način sodeloval pri sprejemanju odločitev. Delegatski sistem je edina oblika dejanske demokracije! Za razliko od parlamentarne demokracije, kjer poslanci odločajo v imenu ljudstva, ljudstvo samo pa o ničemer! Pravica ljudstva pa je, da vsaka štiri leta izbere eno od strank, ki so že na oblasti!

Kardeljeva misel bo za večno ostala zapisana v zgodovino, kajti zagotovo bo prišel čas, ko bodo zaradi gospodarskih kriz nastopili pogoji za uvedbo samoupravljanja po svetu. Lahko živimo v kapitalizmu, socializmu ali samoupravljanju. Drugih možnosti ni! Oprostite, ostaja še suženjstvo!
Politkomisar.
# 11.02.2009 ob 18:01
Naš Kardelj
mikoš
# 11.02.2009 ob 17:50
Hvala za sodelovanje, in opravičujem se ,
ker sem, bil takšen kot sem.

Kar zaklenite tega tako mora biti enkrat konec.
Mislim, da je to samo pika na i, ker nimate občutka,
kaj mora ostati in kaj ne. To pa je tudi moj argument,
za nadalnje aktivnosti.

SVEDA OSTATI, DRUGIM V OPOMIN IN VAM TUDI.

Sigurno, vezano za vse kar se tudi ta trenutek, tu pojavlja in pušča,
smo še vedno drugorazredni državljani tisti, ki smo res prestrpni in prevljudni.

Do vas je treba biti nesramen, kot ste vi do nas , kam pa to pelje vemo .

DVOJNA MERILA pa le negujte, rdečega se verjetno nikoli znebili ne boste.
Edino, da vas potolčejo kot so na tisoče nedolžnih SLOVENCEV,
KAR PA NI nemogoče žal je tako, bilo in bo, zgodovina se ponavlja.

Hvala za vso vašo ne - vljudnost .

mikoš, ki je že preko 75 let borec za najmajnše med najmajnšimi !
komsomolec
# 11.02.2009 ob 16:02
Tov.Kardelj in Tito sta na lestvici plemenitih ljudi takoj za Kristusom ,Budo in Krišno!
Največ dobrega in koristnega za Slovenijo in Slovence,narode Jugoslavije sta nardila Kardelj in Tito, večno jima bomo hvaležni!
Socialistično delavsko samoupravljanje je edina prava demokracija v vsej človeški zgodovini!
Ponosni,da smo živeli v Kardeljevi in Titovi Jugoslaviji, deželi socializma in bratstva!
zahod.west
# 11.02.2009 ob 15:39
"Malo predtem je bil prvič zaprt, znova pa se je v zaporu znašel na začetku leta 1930" itd. itd.
Čudno, da so ga imeli v "demokratični" (za tedanje čase) SHS -Jugolsaviji za nevarnega terorista..........
B in .
# 11.02.2009 ob 15:32
Hec je, da se Hrvati dobro zavedajo, da če nebi bilo Kardelja, bi bila meja na Mirni... eden od njih je rekel nekako takole: "briga nas ako je Kardelj bio prepijan, kad je podpisivao dokument. To je unutrašnji problem Slovenije, ne Hrvatske." Po eni strani ma prav, po drugi pa naj pogleda sebe in svoje, ko ne upoštevajo nobenih dogovorov, ne dokumentov - pač kar jim v trenutku najbolj paše...

Kardelj je po klavstvu svojega naroda lahko v svetu edino s Stalinom primerljiv, oba sta morila tako politične nasprotnike, kot potencialno nevarne zaveznike(tudi razne paranoje(bolezensko) so bile prisotne). Bi bilo pa zanimivo procentualno primerjat, kateri je likvidiral več svojih ljudi... slutim, da tle drug Staljin nima šans...
Politkomisar.
# 11.02.2009 ob 12:32
Edvard Kardelj je bil največji sin slovenskega naroda, ki je zalsužen za marsikaj, kar imamo danes in bomo imeli tudi v prihodnje. Zato lahko z vso pravico in ponosom vzkliknem: Živel Kadrelj !!!!!
pinokioc
# 11.02.2009 ob 11:42
Nekdo je omenil "Razlika med Hitlerjem in Kardeljem (+Tito) je minimalna. Oba sta naročila pobijanje določene skupine ljudi za njihove "višje" cilje. Joj, skoraj bi spregledali, da je Kardelj naročil pobijanje domačih ljudi..."

Tega pošten in normalen človek ne bo nikoli razumel.. To ni argument, ker ti bo vedno nekdo naprej vrgel, da je vsak duhovnik v vasi skrbel za čistko "nevernikov" oz. revolucionarjev ali partizanov.
Torej smo ugotovili, da se s takimi obtožbami veča nestrpnost, in to v času, ko npr. Janševci govorijo o spravi.
To je nemogoče. Kakšne besede vam uhajajo!?
Če duhovnik daje navodila okupatorjem (če sploh še lahko tako imenujemo italijane in nemce tistega časa) za likvidacijo "sovražnika", lahko to smatramo za moralno potezo?
Tako.. vse skupaj je bil boj za oblast, v katerem so eni zmagali drugi pa zgubili. In po tolikih letih se zdaj spet ugotavlja zmagovalca? Kot bi govoril o JJ.
krispi
# 11.02.2009 ob 10:17
"Ja tako se je delalo v bivšem režimu ,če si bil na"pravi" strani"

Ja danes pa odpirajo privatne visokosolske centre, da imajo lahko politiki ala Rupsi sluzbo in veselo predavajo svoje lajne.....isti drek
mojca111
# 11.02.2009 ob 10:06
Naj dodam še, da se Kardeljeva ploščad, ki se imenuje po zloglasnem Karedelju in kjer je nekakšen fakultetni kampus, se torej imenuje po človeku, ki ni niti imel univerzitetne izobrazbe!!!!???? Le kako bi levakarji v zrak skočili, če bi nekdo želel preimenovati Kardeljevo ploščad v kaj bolj smiselnega? Verjetno bi šlo spet za prevrednotenje zgodovine in bi cvilili tako kot neki bebci tu spodaj, da jih je veliko iz Argentine.
mojca111
# 11.02.2009 ob 10:00
No, lepo da se opominja na neke osebke iz naše zgodovine, ki so zagotovo v vsem negativni. Sramota je to, da se v Ljubljani, kjer je na kupu kup fakultet celoto območje (Kardeljeva ploščad) imenuje po tem ne ravno pozitivnem osebku, ki sodi na smetišče zgodovine.
ThEPaNdAIcE
# 11.02.2009 ob 09:58
velik človek
en_pameten
# 11.02.2009 ob 09:37
Ideologija je v knjigi Vaclava Havla Živeti v resnici označena kot kolektivni način slepljenja lastne vesti, tako da postanejo v njenem imenu (v imenu ideologije) dovoljena dejanja, ki so sicer moralno zavržna t.j. pobijanje, zapiranje, preganjanje nasprotnikov, lažnive propagande, hujskaštvo v imenu raznih razrednih, medverskih, medkulturnih, mednacionalnih, medrasnih bojev. Zato stran z ideologijami! Pa naj bo to nacionalizem (tiste sorte, ki stavi na napihovanje lastne večvrednosti na podlagi poniževanja drugih nacij in o zmotnih zgodovinskih predstavah o nekdanji lastni veličini, ki nato rojevajo frustracije), vsi socializmi (fašizem, komunizem, nacizem), verski fundamentalizem (fundamentalizem brez pravih fundamentov?!) ali še kakšno drugo podobno sranje.

Zato hvala lepa ideologu tov. Kardelju, da je našemu narodu zmešal glavo in pognal kolesje državljanske vojne, da smo se pobijali zato, da smo uvedli najbolj nazadnjaški, neučinkovit in najbolj represiven sistem na svetu ("mračni" srednji vek je bil proti temu obdobju pravo obdobje družbene blaginje) in s pobijanjem med seboj omogočili lahko delo okupatorjem. Večna luč naj mu sveti tam doli v peklu. Se opravičujem za politično nekorektnost - vse v imenu želje po doseganju predolgo zamolčane resnice (resnicoljubnost ni ideologija!).
ribi
# 11.02.2009 ob 08:23
To je res eden tistih, ki se ga lahko narod sramuje.
Njegovo ime ne bi nikoli herojsko, ali kar koli ga že zdajšnja oblast imenuje.
On je eden glavnih krivcev, da imamo zdaj problem z Hrvati (dal je velik del Istre ), zaradi političnega maščevanja je prodal koroško.(za 30000 izdajalcev je prodal Koroško) in s tem je imel izgovor da je poleg njih pobil še po Sloveniji ogromno drugače politično misleče ljudi.

On je največji od največjih IZDAJALCEV
dmejz
# 11.02.2009 ob 07:38
Hja vidm da je ta člank dobr razkuru janševike in klerofašiste. Res da je velik slabga naredu tale Edi, ampak,bil pa je proti tistim ki so hoteli nemško mejo videti v Ljubljani pri šentvidu, od tam naprej pa bi bila Italija, narediti Maribor zopet nemški, razseliti slovence iz njihove zemlje,... Po vojni je res velik sranja naredu, je pa med vojno pokazu da ni pi*da, kot so to nardil razni Rožmani in Rupniki in če bi se dons ponovila situacija iz 6. aprila '41, bi isto odreagirali vsi janševi cucki.
Pa lep dan vsem.
komsomolec
# 11.02.2009 ob 05:12
Večna slava in hvala, oj hvala na vse veke vekov tov.Kardelju,največjemu sinu slovenskega naroda, njegovo delo je veličastno!
Pekar
# 11.02.2009 ob 04:17
Smešni ste res ane:D Slava njim, slava vsem ki so se bojevali proti okupatorju.
janez100
# 11.02.2009 ob 01:24
Razlika med Hitlerjem in Kardeljem (+Tito) je minimalna. Oba sta naročila pobijanje določene skupine ljudi za njihove "višje" cilje. Joj, skoraj bi spregledali, da je Kardelj naročil pobijanje domačih ljudi...
komsomolec
# 11.02.2009 ob 00:11
Tovarne delavcem!
To geslo je uresničil tov.Kardelj in Tito!
Letos mineva 60let od začetka uvajanja delavskega samoupravljanja v tovarne.

Socializem je boljši sitem ,kot kapitalizem!
Politkomisar.
# 11.02.2009 ob 00:00
Kardelj je bil briljanten mislec in ideolog. Slava mu!
komsomolec
# 10.02.2009 ob 23:58
Preroške besede tov.Kardelja!
Osamosvojitev leta 1991 je dejansko destrukcija socializma in restavracija kapitalizma.
Vzrok vse bede in nesreče ljudi danes je kapitalizem!

NACIONALIZEM je strup ,ki vodi narod v pogubo.

Buržoazni nacionalizem je najbolj reakcionarna ideologija, ki ne prinaša sreče ali napredka,nasprotno, vodi v popolno izgubo nacionalne suverenosti. Danes Slovenija nima NOBENE suverenosti, zaprta v EU – ječi narodov , nima neodvisne nacionalne politike. »Naši« politiki , dejansko servilni lakaji tujih gospodarjev izvajajo ukaze,katere prejemajo iz Bruslja, Vatikana in Washingtona.

Tovariš Edvard Kardelj je v predgovoru Razvoju slovenskega narodnega vprašanja leta 1957 zapisal :

»Buržoazni nacionalizem se pojavlja predvsem kot plašč za prikrivanje raznih antisocialističnih tendenc, a tudi za zaščito raznih egoističnih partikularističnih interesov, ki so v nasprotju z interesi skupnosti.
Nacionalistične tendence se včasih pojavljajo tudi v delavskem razredu, kadar delovni ljudje v slepem prakticizmu pozabljajo, da zaradi trenutnih majhnih egoističnih koristi, ki jih prikrivajo z nacionalističnimi reakcijami, lahko zapravijo veliko večjo jutrišnjo in trajno korist delavskega razreda in s tem tudi svojega lastnega naroda. Sicer pa se v nacionalističnih manifestacijah izraža vse, kar je reakcionarnega, idejno zaostalega ali trenutno dezorientiranega v našem družbenem življenju.

Nacionalizem je v naših pogojih eden tistih idejnih faktorjev, ki vlečejo nazaj, zapirajo socialistično perspektivo, zavirajo formiranje socialistične zavesti in hromijo tisto praktično socialistično ustvarjalno aktivnost, ki ne deluje od danes na jutri, marveč zagotavlja trajne rezultate za celo določeno zgodovinsko dobo. Kot tak je nacionalizem reakcionarna sila, ki bi lahko spodkopala mnoge rezultate NOB in revolucije, deformirala enakopravne odnose med narodi Jugoslavije ter bistveno ohromila socialistični polet, ki ga je sprožila revolucija, če se socialistične sile ne bi aktivno borile proti njegovim manifestacijam in virom.
Očitno je, da je v tem smislu nacionalizem nevaren konkretnim interesom naroda tudi, če gledamo nanj z ozkega nacionalnega stališča.

Nacionalizem je v določenem trenutku najbolj sposoben zaslepiti oči širokim ljudskim množicam in jih tako onemigočiti, da bi ločile svoje resnične in trajne interese od bežnih utvar in kratkoročnih egoističnih koristi. V tem smislu je tudi slovenski nacionalizem tisti gnili, z umazanijo preteklosti okužen tok v našem družbenem dogajanju, ki – ne glede na to, ali se njegovi nosilci zavedajo tega ali ne – oživlja tiste sile, ki so slovenski narod v preteklosti tolikokrat izdale ali pa ga izpostavile porazom in katastrofam.«
Hardrada
# 10.02.2009 ob 23:52
Osamosvojitev in Kardelj...sploh ne gre skupaj...mno\i;na grobi[;a in Kardelj...to pa ja !
B in .
# 10.02.2009 ob 22:51
Kaj je to razprava o rdečih in belih? ...o tem me v tem trenutku ne zanima, oboji majo svoje grehe.
Ali mogoče o tov. Kardelju?
Težko najdeš osebo, ki je Slovencem naredila več "škode" kot to kruto in neodgovorno bitje...
titov_pionir
# 10.02.2009 ob 22:29
kdor je brez greha naj prvi vrže kamen...

Tovariš Kardelj počivaj v miru in naj ti bo lahka slovenska zemlja!
slovencl
# 10.02.2009 ob 22:25
Na svetu sem 47 let........
Po izobrazbi pravnik.......
Leta 1991 so na Pravni fakulteti v LJ z tovornjaki odvažali na sežig Kardeljeve Smeri razvoja, Titova zbrana dela in podobno.

1996 sem v ZDA, v centralni pravniški knjižnici videl zbrana dela Tita, Kardeljeva smeri razvoja in še marsikaj.....
Na vprašanje zakaj pa to imajo pa je bil odgovor: zagotovo bomo nekaj iz tega kdaj potrebovali.

No comment!
Politkomisar.
# 10.02.2009 ob 22:21
Bravo RTV, končno vsaj en zanimiv in pozitiven prispevek po tolikih letih!

Kardelj živi, v naših srcih!
skcaminoreal
# 10.02.2009 ob 21:50
57. 3rac (10.02.2009 || 21:12:29)
57. skcaminoreal
Mislim pa, da na potomce njegova krivda ne more pasti, ne glede na to, kako se pišejo. Vsakega namreč sodimo samo po njegovih delih, ne po delih njegovih sorodnikov.

točno tako, ampak naši forumski desničarji pač pozabljajo na manire, kaj šele, da bi se ravnali po naukih, katerim se deklerativno prištevajo (...odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo).


3rac, mislim, da si dojel poanto, ampak te moram razočarati: to načelo ne velja le v eno smer! Univerzalni nauki veljajo za vse ljudi. Kdor jih ne priznava, je pač neke sorte človeška žival.
Žal je stopnja nekulture, nekoč krepko podprte s tudi pištolo, med narodom, ki se ima ravno kulturi zahvaliti za svoj obstoj, na tako nizkem nivoju, da se lahko mirno zasramujejo celo nič krivi mrtvi ljudje, brezmejno slavijo se pa njihovi morilci. Se ti to zdi v redu?
Meni se to zdi nezaslišano, še posebej, če upoštevamo, koliko časa je preteklo od vojne in koliko laži je bilo medtem razkrinkanih. Ignoriranje resnice samo še poslabša položaj. Prav tako ponavljanje notoričnih laži. Po tolikšnem času smo ja vredni resnice.
kozi
# 10.02.2009 ob 21:38
50. Lluka (10.02.2009 || 19:37:43)
her he he ....AntiKardeljci...... jaz bi se raje uprašal.... Kaj za vraga so pa potlej počeli vaši starši,stari starši v tisti vrsti??? ki se je vila mimo njegove krste?? he he he


Veš Llukec, mnogi niso želeli iti tja, vendar si pač premlad, da bi poznal te "prostovoljne" shode...
mikoš
# 10.02.2009 ob 21:18
57. skcaminoreal

Mislim pa, da na potomce njegova krivda ne more pasti, ne glede na to, kako se pišejo. Vsakega namreč sodimo samo po njegovih delih, ne po delih njegovih sorodnikov.

Popolnoma se strinjam z tabo, vendar je zato krivda rdečih zločincev neizmerna.
Pobili so nedolžne otroke ljudi, ki niso imeli blage veze z ukopatorjem. Bili so samo kristjani.

Kaj pa mi, ki smo bili v partizanih in smo izgubili svojce in bojne tovariše, ker smo bili kristjani.
Borili so se tudi kapitalisti, ki so pomagali in vzdrževali partizane, duhovniki ki so šli v partizane
z svojimi prijatelji.
Ta banda pa je pobila vse, ali misliš da ni strah njihove potomce.
Mislim, da imam argumente, kako zelo jih je strah. Imaš oči, glej . Imaš ušesa, poslušaj.
IN VERJETNO IMAŠ ZDRV RAZUM, razmisli, verjetno danes nebi želel biti potomec katerega izmed teh krvnikov.
Slovenija je majhna, in če še danes določeni ne dajo mira, bo porcija verjetno drugače napolnjena.

Zakaj so ZDENKO Kidrič , ki bi tudi bila v tem času stara 100 let in je lani decembra umrla, kar poniknili ?
kralj matjaž
# 10.02.2009 ob 21:14
Škoda Istre.
3rac
# 10.02.2009 ob 21:12
57. skcaminoreal
Mislim pa, da na potomce njegova krivda ne more pasti, ne glede na to, kako se pišejo. Vsakega namreč sodimo samo po njegovih delih, ne po delih njegovih sorodnikov.

točno tako, ampak naši forumski desničarji pač pozabljajo na manire, kaj šele, da bi se ravnali po naukih, katerim se deklerativno prištevajo (...odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo).
B in .
# 10.02.2009 ob 19:48
3. luxor (10.02.2009 || 16:23:48) [Prijavi neprimerno vsebino]
Velik človek! Med povojnimi "pivskimi seansami" je našel par tenutkov časa, da je uspel učinkovito zapravil/podariti znaten del našega ozemlja!

Ni čudno, da je gnida moral bit več pijan ko trezn, koliko ljudi je dal likvidirat... sproti pa še okajen "zabluzil" imeni dveh rek...tako je namesto naravne, meja postala potoček... bravo pravi junak.
nesesekirat
# 10.02.2009 ob 19:46
Pravijo, da nobena stvar ni tako slaba, da za nekaj ne bi bila dobra, tudi "lik in delo" pri večini pozabljenega EK. Poglejte si posledice meje na Mirni; odpadli bi "borci za južno mejo", kdo bi še vedel za brata Podobnik, kakšen dolgčas bi preživljal Joško Nazionale, ob koliko "repromateriala" bi bili novinarji, kaj bi diskutirali oz. se prepirali severno in južno kolpski politi-ki (-kantje). Da ne omenjamo (pre)številnih bivših direktorjev raznih TOZDOV, OZDOV,SOZDOV, šefi SISOV, ki so čedne "colnge vlekli" za posedanja na sejah in za diskutiranje o stvareh, o katerih se jim je morebiti le delno sanjalo, ali pa še to ne. Že zaradi vpliva teh funkcij na višino njihove pokojnine bi lahko zapisali kakšno skromno besedico EK-ju v dobro.
pisoJ zorbotit
# 10.02.2009 ob 19:39
Tovariš Kardelj!

Hvala za ustavo iz leta 1974 - kajti tudi to je eden izmed temeljev slovenske samostojnosti!

S "pametnjakoviči", ki belo bulijo le v eno plat (rdeče) medalje, pa ni vredno izgubljati besed!
Lluka
# 10.02.2009 ob 19:37
her he he ....AntiKardeljci...... jaz bi se raje uprašal.... Kaj za vraga so pa potlej počeli vaši starši,stari starši v tisti vrsti??? ki se je vila mimo njegove krste?? he he he
igl
# 10.02.2009 ob 19:15
V slovenski zgodovini se najde veliko začetnico B
lo_pa_ta
# 10.02.2009 ob 18:29
kardelju cast in slava !
mušica
# 10.02.2009 ob 18:29
Leta 1978 ga je Ekonomska fakulteta v Ljubljani, čeprav ni imel univerzitetne izobrazbe, imenovala za izrednega profesorja za področje marksistične politične ekonomije.

Ja tako se je delalo v bivšem režimu ,če si bil na"pravi" strani ,medtem ko so prave intelektualce preganjali in jim odvzemali pridobljeno izobrazbo na primer Pučniku ,ki je nato v Nemčiji ponovno študiral in si ponovno pridobil visoko izobrazbo.
liliput
# 10.02.2009 ob 18:17
Tomazzek: kako se ti pa lahko zdi, da je Režkova povedala same lepe stvari o Kardelju?
Osebno menim, da ga je prav fajn predstavila, se ni izmikala dejstvom in prav lepo prikazala, kaj vse si lahko dosegel, če je za tabo stala partija. Prikazala je pač mafijo in njeno delovanje pod njenim botrom.
demon
# 10.02.2009 ob 18:12
Slava mu, je eden največjih Slovencev v zgodovini!
mcmedo
# 10.02.2009 ob 18:00
...oziroma dajal...
zahod.west
# 10.02.2009 ob 17:58
22. kopibrejk "Tudi tvoariš Kardelj je del naše zgodovine, pa če vam prav ali pa ne. Ampak nekateri ste reagirali kot bikci na rdečo cunj . Hebat ga gospodje, to je naša zgodovina!2

Se strinjam , eni Hitlerja in Goebblsa, drugi Tita in Kardelja
fuksel
# 10.02.2009 ob 17:46
same pozitivne besede.........:)

jest se na bivšo jugo ne spoznam....

vem pa, de je mogu bit hudič, če so neizobraženi šlosarji, ključavničarji itd. furali politiko in se šli ekonomijo........
Kazalo