Rezi v agencije, urade, sklade?

Ti imajo še vedno veliko število zaposlenih, ki zaslužijo nadpovprečno, povrhu vsega pa precej odštejejo tudi za študentsko in avtorsko delo, čeprav je vlada že pred časom zahtevala izdatno omejitev tovrstnega najemanja dela zunaj bazena svojih zaposlenih.

15 agencij, 8 javnih skladov, 33 organov v sestavi - in število zaposlenih: marca je bilo na agencijah 800 zaposlenih (pred sedmimi leti denimo 521), na javnih skladih 390 (januarja 2006 pa 291). In organi v sestavi: pred tremi meseci 23.920 uslužbencev - in pri zaposlenih so očitno zategovali pas, sedem let nazaj jih je bilo dobrih tisoč manj.

Med javnimi agencijami najmanj zasluži 112 zaposlenih na agenciji za varnost prometa - povprečje 1.500 evrov bruto. Najvišjo povprečno plačo imajo na Agenciji za zavarovalni nadzor - 3.300 € bruto, tam je 34 zaposlenih. Sledi Agencija za trg vrednostnih papirjev z nekaj deset evri nižjo povprečno plačo.

Sklad za nasledstvo, zgolj en zaposleni - že vrsto let Rudi Gabrovec, plača 4.440 bruto. Druga skrajnost - Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, 68 zaposlenih na mesec povprečno zasluži slab tisočak in pol bruto.

In organi v sestavi. Največ zaslužijo v upravi za jedrsko varnost, 3.000 bruto je marčno povprečje 49 zaposlenih. Najnižja plača - slabih 1.500 evrov bruto na upravi za javna plačila s 180 uslužbenci.

Ste vedeli, da jih imamo toliko? Morda je takratni predsednik vlade Borut Pahor - pred tremi leti in pol - pretiraval ... "O tem sem prepričan, da bi v državni upravi s polovico zaposlenih lahko enako kvalitetno opravili delo. Toda rezerve so. Sploh ko seštejemo, koliko so samo lani za nameček odšteli za študentsko delo in avtorske honorarje," je izjavil 3. decembra 2009. Agencije skoraj četrt milijona, skladi 800 tisočakov, organi v sestavi pol manj. Skupaj - osupljivih milijon in pol evrov.

Krivda je tudi na strani politike, opozarjajo ekonomisti. Pristojni minister pa zagotavlja - rezerve so, število zaposlenih se ves čas zmanjšuje.

Vesna Deržek, Dnevnik