Načrt gradnje avtocest predvideva dokončanje avtocestnega križa na oseh Nova Gorica-Lendava in Karavanke-Obrežje do konca letošnjega leta. Prometni minister Radovan Žerjav je poslancem zatrdil, da bo križ zares dokončan decembra, razen avtoceste mimo Trebnjega in nekaj kilometrov med Peračico in Podtaborom.

Sredi devetdesetih so avtorji prvega nacionalnega programa utopično napovedovali dokončanje avtocest v štirih letih, stal naj bi milijardo dolarjev. Popravljene napovedi leta 1995 so konec gradnje premaknile v leto 2002, resolucija iz leta 2004 pa je dokončanje pomurskega kraka napovedala šele za leto 2013. V zadnjih letih se je zato začela pospešena gradnja, ki je zahtevala med 600 in 700 milijoni evrov dodatnega denarja, Dars pa je doslej v avtoceste vložil 4,3 milijarde evrov.

Avtocestni križ bo morda končan deset let po prvih napovedih, stroški pa se bodo s predvidene milijarde dolarjev dvignili na šest milijard evrov.

Razlogov za dolgo gradnjo je, kot kaže, veliko
Generalni direktor Direktorata za ceste Tomaž Vidic je v Odmevih povedal, da nikakor ne moremo govoriti o krivdi kogar koli za dolgo gradnjo, čeprav lahko za nazaj ugotovimo določene pomanjkljivosti. Glede hitrejše gradnje avtocest v sosednji Hrvaški, ki je večja od Slovenije in je bila do sredine devetdesetih še v vojni, pa je Vidic pojasnil, da Slovenija gradi avtoceste popolnoma drugače, saj jih gradimo izključno z lastnimi finančnimi viri in lastnim gradbenim znanjem.

Po mnenju gradbenega inženirja Martina Jakšeta ceno in čas gradnje slovenskih avtocest povečuje razdrobljenost gradnje na kilometre, saj so odseki dolgi od 10 do 15 kilometrov, išče pa se tudi takšne trase, ki so strahotno drage.

Boštjan Rigler, član uprave Darsa, vidi dva glavna razloga, zakaj se je gradnja tako zavlekla: prvi je odločitev, koliko smo pripravljeni vlagati v sistem avtocest, drugi pa je umeščanje tras v prostor, ki pri nekatarih odsekih traja neznansko dolgo.