Begunci so ljudje, ki bežijo pred vojno, pojav pa je star toliko kot samo človeštvo. Pravna kategorija so postali šele z deklaracijo o beguncih v Združenih narodih (ZN) leta 1951. Pojem begunca je bil natančno opredeljen, določeno je, kdo v to kategorijo spada in kakšne pravice ima. Obenem pa je bilo določeno, kakšne dolžnosti imajo države članice ZN-a, ki se s pojavom begunstva srečujejo, je za MMC pojasnil Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije.

Razlogov za globalne migracije je več, lahko bi rekli preveč, je dejal sogovornik in naštel, da gre tu predvsem za vojne ter preganjanje na osnovi vere, spola in etnične pripadnosti. Lahko pa govorimo tudi o gospodarskih in finančnih razlogih, a slednje deklaracija ne ščiti: "Deklaracija o beguncih določa, da če je nekdo preganjan zaradi vojne ali osebnih okoliščin, ga je treba zaščititi. Če nekdo v svoji državi ne najde dela in kruha zaradi opustošenja vojne ali pa suše, pa ga deklaracija ne ščiti. Tukaj imamo manko v zakonodaji, ki se kaže v tem, da potem sploh ne vemo, ali govorimo o beguncih, migrantih ali prebežnikih, in kakšen status pripada tem ljudem".

Gospodarji vojne
Glavni krivec za reke beguncev po svetu so gospodarji vojne, ki povsod po svetu redno netijo konflikte, je prepričan Gombač. A vsi razlogi za vojne so v bistvu ekonomski. "Vojna nastane zaradi nafte, zemlje, rudnega bogastva. Ali nastane vojna zaradi kapitalizma? V Afriki je 60 odstotkov vse obdelovalne zemlje, toliko in toliko nafte je na Bližnjem vzhodu, mimo teh dejstev ne moremo. Verske in etnične razlike so samo izgovori, da se lahko vname spopad, da preskoči iskra."

Odziv EU-ja nikakor ni ustrezen, saj bi zlahka vložili več sredstev in moči v reševanje problema. Evropska unija na več ravneh gradi svojo mejo z drugim delom sveta, je pojasnil Gombač in dodal, da se vedno odločijo za akcijo, ki še bolj poviša zidove EU-ja in zadovolji varnostne organe: "Denar se nameni vojski, policiji, obveščevalnim službam. Izvajajo se akcij,e kot je Frontex, ali pa akcije, v katerih bodo uničevali potencialne tihotapce ljudi. Vojaška mornarica tako ali tako nima kaj početi, tako dobijo neki smisel." Sredstva se, namesto za pomoč beguncem, porabljajo za vojsko, obveščevalne službe in policijo.
Merila za begunske kvote?
Bruseljsko rešitev begunskih kvot, ki bi jih morala sprejeti vsaka država, je sogovornik označil za zanimivo, a dodal, da je to pljunek v morje, saj je trenutno na svetu približno 25 milijonov beguncev, sprejeli pa naj bi jih 20.000. "Kakšna so zdaj merila, koga zaščitimo, koga pa ne? Je dovolj, da se usedeš na ladjico in ti uspe pripluti do Evrope? Nič niso povedali o tem, a zdaj bodo vsi mislili, da je večja možnost, da jim EU pomaga, če bodo šli na ladjico in v Sredozemlje. To je nevarna miselnost," je opisal napačno zastavljeno bruseljsko strategijo kvot.

"Na problem beguncev ne bi smeli gledati kot na strošek, solidarnost je naša človeška dolžnost. Potruditi se moramo, da svet postane pravičnejši, ne pa da ima en odstotek ljudi vse bogastvo, preostali pa životarijo," je o pogledu na begunce povedal Gombač. Gre za ljudi, ki so ubežali vojni in imajo travmatične izkušnje, če jim pomagamo in ponudimo zatočišče, storimo nekaj človeškega.

"Lahko pa gledamo na begunce tudi kot na ekonomske migrante, ki so prišli po naša delovna mesta. Tukaj se politika potem vedno vpraša, koga bo zaščitila, in po pravilu ščiti svoje domače prebivalstvo," je položaj ocenil sogovornik in ob tem opozoril, da se kriteriji iz leta v leto bolj zaostrujejo.
Slovenija je in ni solidarna
Če pogledamo številčno, koliko beguncev Slovenija sprejme, potem je gotovo ne moremo šteti za solidarno družbo, a imamo po drugi strani celo vrsto nevladnih organizacij, inštitutov in posameznikov, ki si prizadevajo, da bi se to spremenilo, je sogovornik opisal razmere v Sloveniji in poudaril, da pri nas dobi status begunca izredno majhno število ljudi.

"Slovenija je z vstopom v EU izgubila polno suverenost, in ko gre za solidarnost, je to košček suverenosti, za katerega sem vesel, da smo ga izgubili." Po mnenju Gombača pa Slovenija trenutno za svojo kvoto beguncev nikakor ne bi mogla primerno poskrbeti, saj ima na primer azilni dom samo 209 postelj: "Ni jasno, kako močno bi te ljudi podprli. Če gre za začasno rešitev in bi jih potem poslali nazaj v države izvora, bi to civilna zaščita lahko naredila. Glede dolgotrajnejših angažmajev vključitve v slovensko družbo, pa mislim, da nismo pripravljeni, ker nimamo infrastrukture za to. Navajeni smo imeti enega, dva ali pa pet beguncev."
"V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji sprejeli približno 300 beguncev, zdaj naj bi jih pa prišlo več sto v zelo kratkem času, dvomim, da bi bilo to izvedljivo," je Gombač razgrnil številke.

Integracija v slovensko družbo
Sogovornik je še povedal, da smo v 90. letih za begunce iz razpadajoče Jugoslavije dokaj dobro poskrbeli, ker je bila večina vojašnic Jugoslovanske ljudske armade (JLA) praznih in so jih uporabili za nastanitev. Šlo je tudi za začasen begunski status, saj se je pričakovalo, da se bodo po vojni vrnili, in velika večina se tudi je. Od približno 45.000 beguncev jih je na koncu dobilo slovensko državljanstvo približno 2.000, je dodal. Opozoril je še na nekatere pojave, ki nam ne morejo biti v čast, kot je dejstvo, da so bili ponekod begunci kot v zaporu, saj niso imeli izhoda in niso smeli delati.
Pri beguncih iz Afrike in z Bližnjega vzhoda gre za povsem drugačno zgodbo, saj njim začasnega statusa ne bi mogli dati, je povedal, ker nekega kratkega časovnega okvirja, da bi ti potem lahko odšli nazaj domov, ni: "Predvideti je treba možnost, da se te vojne in konflikti ne končajo in te ljudi bomo morali integrirati v našo družbo. Takšnih programov za integracijo v tem obsegu pa pri nas sploh nimamo, že za jugoslovanske begunce v 90. letih sploh niso bili načrtovani." Pričakovalo se je, da bodo vsi odšli nazaj domov in to je bila velika težava za tiste, ki so pri nas ostali. Zgodba se po mnenju Gombača lahko v primeru beguncev iz različnih držav celotnega sveta ponovi, če se ne bodo ob sprejemu beguncev za njih vzpostavili tudi programi integracije.

Negativni stereotipi
Večinsko prebivalstvo beguncem ni naklonjeno zaradi negativnega medijskega, političnega in drugega diskurza, je še pojasnjeval sogovornik, ki je prepričan, da je treba delati za odpravo negativnih stereotipov v družbi. Opozoril je še na problematično zakonodajo in zapleteno birokracijo, ki otežuje življenje beguncem, in ob tem spomnil na kalvarijo somalijske deklice, pri kateri je morala birokracija mleti več kot pol leta, da smo v Sloveniji lahko sprejeli eno samo begunko.

"Večina ljudi begunca ni niti srečala niti nikoli videla, tako da si mnenje ustvarijo iz stereotipov, ki so v družbi prisotni. Torej, da begunci prinašajo bolezni, revščino, kriminal in podobne zadeve, o katerih lahko povsod beremo. Raziskave pa pravijo čisto drugače, da gre za ljudi, ki so doživeli preganjanje in si želijo normalnega življenja. Želijo si zaščite pred nasiljem in delo," je neutemeljene predsodke med ljudmi razgrnil sogovornik in cinično dodal: "Pri nas se gleda na begunce, kar je tudi predsednik vlade s svojo izjavo poudaril, kot na strošek. Na stroške in položnice vsi gledamo negativno, pa dajmo še na begunce."