Mnenja o objavi poimenskega seznama davčnih dolžnikov so deljena. Foto: BoBo
Mnenja o objavi poimenskega seznama davčnih dolžnikov so deljena. Foto: BoBo

V javnost je vlada že poslala podatke o višini dolgov, ne pa tudi imen posameznikov in pravnih oseb. A z zakonom bo, kot kaže, storila ravno nasprotno, izdala bo poimenski seznam, ne pa tudi višine dolga.

14.600 zavezancev bi se znašlo na seznamu davčnih dolžnikov, če bi ga objavili danes. Ti državi dolgujejo 809 milijonov evrov. A presenetljivo, seznam ne bo vseboval podatka, koliko je kdo dolžan. Informacijska pooblaščenka ostro nasprotuje objavi imen fizičnih oseb.

"Ta zakon niti ne pove, na kakšen način se bo dolžnike objavilo, kar je najhuje z vidika posega v človekovo pravico, če govoriva o fizičnih osebah. Ne govori o rokih takšne objave, ne govori o tem, da bi se napisalo, koliko je kdo dolžan, ampak se v isti koš meče tiste, ki so dolžni štiri tisoč evrov ali tiste, ki so dolžni 23 milijonov evrov," je dejala Nataša Pirc Musar.

Po pisanju Financ ima največji dolžnik, katerega ime ni znano, kar za 24 milijonov neporavnanih davkov. Sledijo mu propadla gradbena podjetja in podjetja v finančnih težavah. Če zavezanec ne dobi plačila za opravljeno delo, nima denarja, s katerim bi plačal davek. Osnovna težava je tako plačilna nedisciplina, so prepričani na gospodarski zbornici.

Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič je dejal: "Mi smo odločno proti sramotilnemu stebru, zaradi tega, ker to pomeni samo priznavanje nesposobnosti in neučinkovitosti sodišč."

Na Hrvaškem se je v 10 dneh od objave dolg zmanjšal za štiri milijone evrov. V Italiji se z neplačniki ukvarja finančna policija.

"Če posameznik, ki formalno nima nič, vozi lamborghinija, so takoj šli v pregled njegovega premoženja," je dejal Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Rezultat: 15 odstotkov več pobranih davkov. "Komu torej služi skrivanje imen neplačnikov davkov in prispevkov?" sprašuje Lukič.

Predlogi za boljši nadzor nad pobiranjem davka obstajajo, a v politiki ni posluha zanje. Samo davčne blagajne bi po ocenah letno v proračun prinesle dodatnih 50 milijonov evrov, predvsem pa bi vzpostavile neposredni nadzor nad zavezanci.

Viki Twrdy, Televizija Slovenija